Socialna bomba pred eksplozijo

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je ob delavskem prazniku, 1. maju, opozoril na nerazumevanje med socialnimi partnerji, na razhajanje o vlogi socialnega dela in partnerstva. "Doslej še nismo imeli vlade, ki bi tako odkrito kazala nezanimanje za nastanek socialnega sporazuma," je dejal na današnji novinarski konferenci v Ljubljani.

Kot je pojasnil, socialni sporazumi doslej niso bili v celoti uresničeni, ampak je vsaj dialog, ki se je odvil, pripeljal do nekaterih dogovorjenih skupnih ciljev razvoja te družbe. Tega po njegovi oceni zdaj ni. "Leto in pol, odkar imamo to vlado, na tem delu ni kaj pokazati," je izpostavil. Ob tem je opozoril na vladne predloge glede zakona o delovnih razmerjih in pokojninske reforme.

Pogoji za upokojevanje bi morali biti po njegovi oceni pravični in dosegljivi za večino delavcev, 65 let ni pravično, saj jih večina tega pogoja ne zmore. "To je manever, da bi prišli do nižjih pokojnin," je poudaril in dodal, da je to hkrati tudi manever za znižanje proračunskega primanjkljaja.

Ob tem pogoju se bodo pokojnine znižale, povečalo se bo število brezposelnih med starejšimi, število bolniških nadomestil in število invalidskih upokojitev. Ob delavskem prazniku zato zahtevajo, naj politiki, potem ko so rešili banke, rešijo brezposelnost, mladim dajo boljšo perspektivo na trgu dela, upokojencem pa naj zagotovijo varno starost in dostojne pokojnine.

Okrepitev duha uporništva

"Od delodajalcev zahtevamo, naj skupaj s politiki ustvarijo pogoje za več inovativnosti, za razvoj in raziskave naj se nameni več sredstev, parlament naj ustvari bolj kakovostno zakonodajo, lastniki pa naj zagotovijo boljše delo nadzornih svetov," je dejal. Semolič je še poudaril, da cilji ne bodo dosegljivi, če se v Sloveniji ne bo okrepil duh uporništva.

Po besedah izvršnega sekretarja Andreja Zorka v sindikatu opažajo, da je v Sloveniji vedno večja socialna kriza. Ta "meji na socialno bombo, ki je tik pred eksplozijo," je dejal. 

Prve žrtve likvidnostnega krča so po njegovi oceni delavci, saj zaradi tega redno ne dobivajo plač, povečalo se je tudi neplačevanje prispevkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Spomnil je tudi, da konec junija poteče rok za izplačilo regresa, ki znaša najmanj 734,15 evra bruto. Ob tem ni pomembno, ali je delodajalec s sindikatom sklenil sporazum o postopnem dvigu minimalne plače.

Na še večje poslabšanje ekonomsko socialnega položaja delavcev po Zorkovem mnenju kažejo tudi napovedane spremembe zakona o delovnih razmerjih, zato Zorko vladi priporoča, da že danes začne s pripravo izhodne strategije za odpravo socialnih posledic, ki jih bodo predlogi povzročili.

Sekretar za zaposlovanje, socialna področja in migracije Goran Lukič je opozoril na problematiko migrantov, predvsem na osebna delovna dovoljenja. Ta so v času krize po njegovi oceni lahko tudi izhod iz krize posameznika, saj migrantu omogoča mobilnost in izbiro zaposlitve.

Olajšave za težje zaposljive?

Medtem je finančno ministrstvo pripravilo predloge sprememb treh davčnih zakonov – o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb ter o davčnem postopku, ki jih bo vlada obravnavala jutri.

Z novelama zakonov o dohodnini ter o davku od dohodkov pravnih oseb se bo uvedla nova olajšava za zaposlovanje težje zaposljivih oseb, hkrati pa zvišala splošna olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj. Obe bosta veljali že za leto 2010. Nova olajšava za novo zaposlovanje je predvidena v obliki zmanjšanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti oz. za davek od dohodkov pravnih oseb za novo zaposlovanje določenih težje zaposljivih kategorij oseb. Gre za mlajše od 26 let in starejše od 55 let, ki so bili vsaj šest mesecev prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Delodajalcu se bo davčna osnova znižala za 45 odstotkov izplačane plače te osebe, olajšavo pa bo lahko uveljavljal prvih 24 mesecev zaposlitve te osebe.