'Sobotno delo v številnih panogah ni smiselno'

Številna podjetja in njihovi zaposleni, opozarjajo gospodarstveniki, prispevka ne bodo mogli oddelati, saj da sobotno delo v številnih panogah preprosto ni smiselno. Ostali se bodo odločali racionalno, glede na obseg dela, so dodali.

"Če ima podjetje malo naročil ali pa posluje celo z izgubo, potem verjetno nima smisla še dodatno ob sobotah delati. Skratka, to je zelo odvisno od položaja v podjetjih," je poudaril urednik Podjetne Slovenije, Goran Novković.

Predsednik državnega sveta, sicer pa tudi uspešen podjetnik in ustanovitelj družinskega podjetja, Marko Lotrič, verjame, da bodo mnogi podjetniki in menedžerji v dogovoru z zaposlenimi našli tudi druge rešitve. "Po pripovedovanju kolegov imajo sodelavci t. i. fond ali plus ure. In zagotovo bomo sprostili tudi to možnost, da ure, ki so se nabrale, pač izplačamo na način opravljenega dela, kot da bi torej šteli solidarnostne sobote," je pojasnil.

Plačila bodo oproščeni najrevnejši in upokojenci, je zagotovil minister za delo, Luka Mesec. Vendar pa ne bodo oproščeni tisti, ki so v poplavah utrpeli škodo. Lotrič je ob tem opozoril, da je prav, da se breme porazdeli, da prispevajo vsi, ne le gospodarstvo, temveč tudi javni sektor.

"Dogovorili smo se za solidarnostni prispevek, ki je obvezen in odtrgan od dohodnine, tega bomo gotovo vsi uslužbenci ministrstva na tak ali drugačen način prispevali, možnost bo tudi solidarnostne sobote," je dejala ministrica za zunanje zadeve, Tanja Fajon.

Si pa Lotrič ne predstavlja solidarnostne sobote v smislu dela, ampak bolj v smislu prispevka v višini 0,3 odstotka dohodnine vsakega posameznika. Novkovič sicer ob tem opozarja, da zgolj praskanje po računih delodajalcev in zaposlenih ne bo dovolj. Da bi in bo morala vlada najti tudi druge poti do prepotrebnih sredstev za obnovo.  

"V tem trenutku pa seveda nimamo toliko jasne slike še, ali tudi vlada oziroma pristojni organi učinkovito nabirajo tudi sredstva iz drugih virov, denimo iz virov evropske unije," je opozoril Novkovič.

Evropa bo po prvih napovedih v letošnjem in prihodnjem letu prispevala okoli 400 milijonov evrov. Kar sicer pokrije le približno desetino doslej za zdaj ocenjene škode, ki so jo za seboj pustile uničujoče poplave.