Sobotno delo se je prijelo

"Državna uprava je z uvedbo delovne sobote storila pomemben korak proti svojemu uporabniku," je dejal minister za javno upravo Gregor Virant. Predstavil je tudi rezultate barometra kakovosti poslovanja organov, ki kažejo, da so stranke najbolj zadovoljne z odnosom uslužbencev do strank, najmanj pa z urejenostjo in dostopnostjo samih državnih organov.

Po zbranih podatkih je storitev upravnih enot po Sloveniji prvo delovno soboto v maju iskalo 5229 strank, na delovno soboto v juniju pa 6059 strank. Najpogostejše storitve, ki so jih stranke iskale, so bili izdaja potnega lista, osebne izkaznice, overitve, podaljšanje vozniškega dovoljenja, prijava stalnega bivališča in prometna dovoljenja. V maju je zaradi delovne sobote na upravnih enotah delalo 960 zaposlenih, kar predstavlja tretjino, medtem ko je v juniju delalo 848 zaposlenih.

Virant: Nižji stroški dela

Minister je še poudaril, da so bili ocenjeni stroški dela bistveno nižji od načrtovanih (300 evrov na upravno enoto), saj so v maju znašali 213 evrov na upravno enoto, v juniju pa 195 evrov na upravno enoto. Pojasnil je tudi, da zaenkrat ne bodo uvedli delovnega dne vsako soboto, saj bi to terjalo dodatne stroške oz. nove zaposlitve, to pa po besedah ministra ne bi bilo gospodarno.

Manjši obisk pa so ob sobotah zabeležili na območnih enotah organov, kot sta davčna in geodetska uprava, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavod za zdravstveno zavarovanje (centri za socialno delo pa podatkov niso poslali). V maju je omenjene organe obiskalo 1060 strank, junija pa 853 strank. "Sodeč po teh številkah, ne kaže ukinjati sobotnega dela pri teh organih državne uprave, ampak je treba delovno zasedbo na soboto prilagoditi," je menil minister.

Poudaril je še, da se v zadnjem času v večjih mestih velikokrat pojavlja problem vrst, predvsem kot posledica množičnega poteka potnih listov za otroke. Te vrste so po njegovih besedah občasne in se koncentrirajo ob ponedeljkih in sredah v dopoldanskih urah. Teh težav se lotevajo z ukrepi, kot so odpiranje dodatnih okenc ter elektronski sistem urejevalcev vrst.