Sobodajalci nezadovoljni, predlagana obdavčitev po oceni SBC nepravična

Kot so danes sporočili iz združenja, bodo učinki novega nepremičninskega davka na stanovanjski trg brez prenove temeljev stanovanjske zakonodaje bistveno manjši, kot bi lahko bili. "Posledica nerazumnih ukrepov pa bo mrzlično iskanje raznoraznih obvodov in lukenj v stanovanjskem zakonu, kot se to že dogaja v primeru predloga novele zakona o gostinstvu," so navedli.

Če sobodajalci ne bodo oproščeni plačila nepremičninskega davka za čas, ko ne morejo opravljati dejavnosti zaradi administrativnih prepovedi, bo tak ukrep po njihovem "zadnji žebelj v krsto enega od stebrov slovenskega turizma, saj vlada z nerazumnimi administrativnimi omejitvami dejavnosti to postavlja pod rob vzdržnosti, zdaj pa bodo sobodajalci primorani plačati še davek, ki ga prav zaradi omejitev sploh ne bodo zmožni zaslužiti na trgu".

 "Ali ima vlada izdelane kalkulacije o tem, koliko dodatnih stanovanj naj bi s tem davkom pridobili za reševanje stanovanjske krize, ima morda kakšne kalkulacije o vplivu novega davka na višine najemnin?" se sprašujejo. Kot dodajajo, imajo z vlado slabe izkušnje že pri vprašanju zakona o gostinstvu, kjer ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport "uničevalne ukrepe za malo turistično gospodarstvo upravičuje s stanovanjsko krizo".

Ocenjujejo, da so v ozadju drugi interesi; pri zakonu o gostinstvu so očitno želje hotelirskega lobija po omejevanju konkurence, pri obdavčitvi nepremičnin pa polnjenje proračuna. "Če bi se vlada res želela lotiti urejanja stanovanjskega trga, bi se ga lotila pri temeljih. Resorno ministrstvo za področje stanovanj zaradi ujetosti v lastno ideološko zanko očitno ni zmožno sprejeti ukrepov, ki bi izboljšali pravno varnost in zaščito najemodajalcev," so navedli.

Vlada v izhodiščih za drugi davčni paket predlaga nov davek na nepremičnine, ki ga bodo po stopnji 1,45 odstotka od posplošene vrednosti nepremičnine, kot jo je ocenila geodetska uprava, plačevali lastniki dveh ali več stanovanjskih nepremičnin. Namen je doseči večjo dostopnost stanovanj, davčni izplen pa bi namenili za razbremenitev dela. Izhodišča bodo v javni obravnavi predvidoma do konca januarja.

Predlagana obdavčitev nepremičnin po oceni SBC nepravična

V SBC menijo, da gre za nedopustno kumulacijo davkov, saj da bi bil to že tretji davek na premoženje v Sloveniji. "Lastniki že plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in davek na nepremičnine, večje od 160 kvadratnih metrov. Država bo sedaj poleg obeh omenjenih davkov pobirala še davek od premoženja, pri čemer so lastniki nepremičnin na poti do njih morali plačati še vrsto drugih davkov. Uvedba dodatnega davka prinaša občutek nepravičnosti in nepotrebnega dodatnega bremena za državljane," so zapisali v Klubu slovenskih podjetnikov.

Kot so poudarili, morajo biti davki jasni, pregledi in enostavni za pobiranje. "Primera takšnih davkov sta DDV in davek na plače. Davek na nepremičnine pa bo na drugi strani izredno težko pobrati. Zahteval bo zelo veliko dodatne birokracije," so prepričani. Menijo, da bi država, če bi imela resen namen uvesti učinkovito davčno politiko, razmišljala o enotni davčni stopnji.

"Če bi vlada dejansko želela vzpodbuditi oddajanje praznih stanovanj, bi lahko ta ukrep ciljno usmerila v prazna stanovanja in ne bi zajela še hiš in nezazidanih stavbnih zemljišč," so med drugim še opozorili v SBC, kjer ocenjujejo, da se bo zmanjšala tudi gradnja novih stanovanj, saj bo zaradi nepremičninskega davka povpraševanje nižje.

Opozorili so tudi, da davčna obremenitev nepremičnin lahko vodi v odliv kapitala iz Slovenije. "Lastniki bodo svoje prihranke raje vlagali v tujino, kjer so davki nižji. Takšen trend bi osiromašil slovensko gospodarstvo in omejil domače investicije," so zapisali.

"Predlagana obdavčitev nepremičnin ni ne stimulativna ne pravična. Nakup in najem stanovanj bo še dražji," so ponovili.

V SBC menijo, da bi morala vlada razmisliti o poenotenju obstoječih dajatev v enostaven in pregleden sistem. Osredotočiti bi se morala na ukrepe za aktivacijo praznih stanovanj s spodbudami, ne z dodatnimi bremeni, izboljšati upravne postopke za gradnjo novih stanovanj in urediti dolgoročno zaščito najemodajalcev ter predstaviti jasen in transparenten načrt za uporabo zbranih sredstev, s poudarkom na reševanju stanovanjske problematike in razbremenitve dela.