Na ZZZS predlogu plačanega spremstva staršu otroka do 15. leta niso naklonjeni

O tem, kaj vsebuje šesti protikoronski paket PKP6, smo že poročali, med drugim tudi to, da omogoča plačano spremstvo v bolnišnici enemu staršu otroka do vključno 14. leta starosti. V dosedanji zakonodaji je bilo iz zavarovalnice krito zgolj spremstvo staršem otrok, mlajših od šest let.

Po trenutno veljavni zakonodaji (23. člen ZZVZZ) morajo starši sobivanje v zdravstvenem zavodu ob otroku, starem 6 let ali več, plačati sami, saj jim tega zdravstveno zavarovanje ne krije. Za marsikatero družino to predstavlja velik finančni zalogaj, še posebej, ko otroci zbolijo za težko boleznijo, pri kateri je zdravljenje dolgotrajno.

Zato so v društvu Junaki 3. nadstropja na vlado naslovili pobudo za spremembo zdravstvene zakonodaje, konkretno 23. člena ZZVZZ, in sicer za zvišanje starostne meje, do katere bi staršem ob otroku v bolnišnici stroške krilo obvezno zdravstveno zavarovanje. Vlada je predlog rešitve zajela v 102. členu Predloga zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19, kar pomeni, da bodo za sobivanje v bolnišnici plačali samo starši otrok, starih 15 let ali več. 

V društvu so izjemno veseli vključitve pobude v predlog PKP6, saj to pomeni, da njihova prizadevanja niso bila zaman in da jih je politika upoštevala. Kot pravijo, bodo odslej starši bolnih otrok imeli eno skrb manj. "Prav je, da se problematika sobivanja staršev z otroki v bolnišnici ustrezno uredi, saj je prisotnost starša ob bolnem otroku vsekakor osnovna pravica in ne poseben privilegij. Tako bi vsaj moralo biti in zdaj končno tudi bo," še navajajo v društvu.

Začasen ali trajen ukrep?

Na vprašanje, ali gre za ukrep, ki bo veljal zgolj za čas veljavnosti PKP6, sicer nismo dobili jasnega odgovora. Obrnili smo se na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da bi preverili, ali gre za začasen ukrep in kaj to pomeni za zdravstveno blagajno. Vse te stroške bo namreč nosil ZZZS, pri katerem so nam pojasnili, da ne gre za prvo pobudo, da bi se zvišala starostna meja, saj je bilo teh pobud že več, a so bile zavrnjene. "Vsebinsko podobni predlogi so bili podani že v preteklosti, nazadnje v okviru Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-R), na katerega sta tako zakonodajno-pravna služba (v mnenju št. 500-01/20-26/ z dne 2. 11. 2020) kot tudi Vlada (v mnenju z dne 11. 6. 2020) dali odklonilno mnenje," navajajo na ZZZS.

Na ZZZS predlogu niso naklonjeni

Njihovo stališče do zvišanja starostne meje pri pravici do sobivanja je zadržano, saj zvišanje predstavlja dodaten pritisk na sredstva ZZZS. Kot pravijo, gre povečanje teh sredstev na račun drugih razpoložljivih sredstev ZZZS (za zdravstvene storitve, zdravila, medicinske pripomočke itd). "Menimo, da z navedeno spremembo ne bi najučinkoviteje razporedili sredstev blagajne ZZZS. Poleg tega se s tako obširno širitvijo kroga upravičencev pravice do sobivanja (do 15. leta starosti) postavlja vprašanje, ali so izvajalci sposobni zagotoviti koriščenje pravice vsem staršem oz. katerim upravičencem bi zagotavljali pravico (prednostni kriteriji)," pojasnjujejo in dodajajo: "Ne gre tudi zanemariti, da morebiti ni najbolj smiselno zagotavljati pravice do sobivanja glede na starost otroka, temveč predvsem z vidika otrokovih potreb po sobivanju s starši ali skrbnikom v zdravstvenem zavodu ter ob upoštevanju dejanske zrelosti otroka."

Opozarjajo, da predlagatelj predloga ni utemeljil s (strokovnimi) razlogi za določitev predlagane starostne meje. Kot navajajo, so razlogi za predlagano ureditev utemeljeni zgolj s splošno situacijo v zvezi z epidemijo, med katerimi je navedeno, da naj bi se v času epidemije bolezni covid-19 še posebej izkazalo, da se otroci na bolnišničnem zdravljenju soočajo z večjimi psihičnimi težavami in fizičnimi omejitvami, saj je v tem obdobju zelo pogosto jemanje brisov, izhodi iz bolnišnične sobe so prepovedani, obiskov ni, aktivnosti Rdečih noskov ne potekajo. Na drugi strani pa na ZZZS opozarjajo, da se kljub navedenim razlogom predvideva, da bo predlagana ureditev veljala kot trajen ukrep.

"V predlogu pogrešamo strokovno utemeljitev, zakaj je starostna meja otroka dvignjena do 15 let. Zakonodaja s področja starševskega varstva in družinskih prejemkov priznava pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva do bistveno nižje starostne meje otroka (1. razred osnovnega šolanja), že sprejeti interventni ukrepi pa so staršem priznali pravico do nadomestila plače zaradi višje sile – varstva otrok do 10. leta starosti," navajajo na ZZZS in dodajajo, da predlog določbe nima ocene finančnih posledic. 

Ocena finančnih posledic: skoraj štiri milijone dodatnih stroškov

So jo pa pripravili na ZZZS, in sicer ob upoštevanju podatkov za leto 2019 ter upoštevajoč veljavno višino stroškov za leto 2020 (cena stroškov za sobivanje in višina povprečnega dnevnega zneska za nadomestila). Če bi podaljšali pravico do sobivanja tudi za otroke od 6. do 15. leta starosti, bi to predstavljalo približno 1,64 milijonov evrov letno dodatnih stroškov za plačilo stroškov nastanitve in prehrane. Dodatno je treba prišteti tudi stroške za nadomestila v času sobivanja – ocena zavoda je, da bi bila potrebna približno 2,2 milijona evrov dodatnih sredstev. Če pa bi vsi starši uveljavljali to možnost, je ocena dodatnih potrebnih sredstev (za nadomestila ter stroške prehrane in namestitve) 9,7 milijona evrov letno. "Kot že navedeno zgoraj, bo ta sredstva, glede na dejstvo, da je proračun ZZZS omejen, treba zagotoviti na račun drugih storitev, ki so financirane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja."

Na ZZZS so jasni, da si zdravstvena blagajna teh dodatnih stroškov ne more 'privoščiti' oziroma bo na račun tega morala zmanjšati stroške drugih storitev. Kaj to pomeni za ostale zavarovance, bo pokazal čas.

Kot so že večkrat opozarjali starši kronično in težje bolnih otrok, mora država poskrbeti tudi za starše otrok, ki so starejši od pet let in ob sebi za čas zahtevnih zdravljenj vendarle potrebujejo spremljevalca. Strošek sobivanja, ki se zagotavlja kot pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, v letu 2020 namreč znaša 40,70 evrov na dan, to pa je znesek, ki si ga marsikdo težko privošči. Še težje je takrat, ko zdravljenja trajajo tudi več tednov.

Je smiselno postavljati absolutno starostno mejo 15 let ali bi bilo bolj smotrno presojati od primera do primera? Na to vprašanje bo očitno še treba najti jasen odgovor. Jasno je le to, da mora biti vedno na prvem mestu dobrobit otroka.