So zdravniki na ZPIZ bogovi, ki se jih dotaknejo le veze in poznanstva?

Bralka je imela leta 2009 prometno nesrečo. Med drugim je utrpela težko poškodbo glave, ostala brez levega komolca, imela je počena hrbtenična vretenca, njeno levo nogo pa ji skupaj drži cel kup vijakov. Še dodatno pa so nastale poškodbe jeter in žolčnika. "Vse je kazalo na to, da bom ostala v invalidskem vozičku," pravi bralka, ki se je po naporni in dolgotrajni rehabilitaciji 'rešila' vozička in rehabilitirala toliko, da se je leto in pol po nesreči vrnila na delovno mesto.

Zaradi posledic nesreče ni bila več sposobna delati polni delovni čas, zato jo je komisija Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ) septembra 2012 izdala odločbo in jo upokojila za 4 ure. Prav tako so predlagali premestitev na lažje, ustreznejše delovno mesto. Delo je ob izjemnem trudu sicer lahko opravljala, vendar ji delodajalec ni mogel zagotoviti ustreznega delo, zato jo je po 15 letih dela v podjetju odpustil.

To je bralko povsem potrlo. Njeno zdravstveno stanje se je še poslabšalo, zato je šla avgusta 2013 v rehabilitacijski center URI Soča na ponovno oceno o tem, ali je sploh še sposobna za delo. Tam so ji zaradi poslabšanja predlagali popolno upokojitev, čez dve leti pa naj bi znova ocenili, ali naj tako tudi ostane, pripoveduje bralka.

Na ZPIZ popolnoma prezrli mnenje rehabilitacijskega tima

A popolne upokojitve ni dočakala. Kot pravi, so na ZPIZ-u mnenje specialistov na URI Soča popolnoma prezrli. Res je, da je invalidska komisija strokovni izvedenski organ, ki ga določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in da zakon nikjer ne določa, da je invalidska komisija vezana na mnenje rahabilitacijskega tima, vandar je našo bralko zmotilo, da v odločbi, v kateri ZPIZ zavrne vlogo za popolno upokojitev, strokovni tim invalidske komisije nikjer ne opredeli svojega stališča in ne predstavi razlogov, zakaj se njihovo mnenje tako zelo razlikuje od mnenja rehabilitacijskega tima. "Gre zgolj za prevlado neargumentiranega mnenja invalidske komisije, ki pa ima moč vplivati na odločitev naslovnega zavoda glede odrejanja pravice nad argumentiranim mnenjem institucije, ki v Sloveniji skrbi za zaposlitveno rehabilitacijo invalidov," v pritožbi zoper odločitev ZPIZ-a opozarja naša bralka.

Na odločbo čakala skoraj leto dni

Pravi, da je na odgovor s strani ZPIZ-a čakala več kot štiri mesece. Njen osebni zdravnik je vlogo s popolno medicinsko dokumentacijo na ZPIZ vložil 15. oktobra 2013, odločbo pa je prejela šele 19. septembra 2014. Na ZPIZ-u trdijo, da je bila vloga popolna šele 28. aprila 2014, ko je bil tudi uveden postopek. Če upoštevamo njihov datum, je naša bralka na odločbo čakala kar štiri mesece in pol. Ko jo je dobila, se je na odločbo ZPIZ-a seveda pritožila, a so tudi njeno pritožbo zavrnili. Bralka je obupana. "Kako me lahko ocenjuje nekdo, ki me sploh nikoli ni videl v življenju in potem še popolnoma nasprotuje mnenju priznanega inštituta," se sprašuje.

Prepričana je, da ji ZPIZ dela krivico. Še bolj je v skrbeh, ker se zave, da je takšnih primerov v Sloveniji verjetno precej in da ni edina, ki se bojuje s togo držo invalidskih komisij.

Za odgovor na vlogo imajo časa kar štiri mesece

Na ZPIZ-u na naša vprašanja odgovarjajo s podobno togimi odgovori, kot je njihova drža. Na vprašanje, zakaj je toliko časa čakala na odgovor komisije, na ZPIZ-u odgovarjajo, da mora po določbi 179. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) pristojni organ zavoda, če je za ugotovitev pravic potrebno izvedensko mnenje, izdati odločbo najpozneje v štirih mesecih od dneva uvedbe postopka, postopek pa uvedejo, ko zavod prejme zahtevo s popolno medicinsko in delovno dokumentacijo. In očitno so se tega roka držali, pa čeprav za rep.

Na ZPIZ-u še pojasnjujejo, da je po uvedbi postopka zavarovanec povabljen na osebni pregled na senat invalidske komisije prve stopnje, a tja ni bila povabljena. "Nihče v senatu me nikoli ni pregledal niti ni z menoj govoril," vztraja bralka. Na drugi stopnji, ko je uveden pritožbeni postopek, je osebni pregled zavarovanca le, v kolikor gre za utemeljene razloge, saj je bil zavarovanec praviloma pregledan na senatu invalidske komisije prve stopnje, pojasnjujejo na ZPIZ-u. A v primeru bralke tega pregleda ni bilo, tako da je tudi komisija na drugi stopnji odločala le na osnovi medicinske dokumentacije.

Kako je torej možno, da naše bralke niso povabili na pregled?

Na ZPIZ-u pojasnjujejo, da lahko v skladu z zakonom senat invalidske komisije poda izvedensko mnenje samo na podlagi medicinske in delovne dokumentacije - torej brez osebnega pregleda zavarovanca – v naslednjih primerih: če se zavarovanec kljub izkazanemu vabilu neupravičeno ne odzove na osebni pregled, če pregled zavarovanca iz objektivnih razlogov ni mogoč, če zavarovanec uveljavlja pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi mednarodnih sporazumov ali stalno prebiva v tujini in v drugih primerih, v skladu s predpisi in tem pravilnikom.

Bralka pravi, da vabila nikoli ni dobila, če bi ga, bi se z veseljem odzvala na osebni pregled.

Vložila tožbo na delovno sodišče

So zdravniki, ki so člani teh komisij in odločajo o vlogah za invalidsko upokojitev, res bogovi, ki se jih dotaknejo le 'veze in poznanstva', se sprašuje. Bralka, ki opozarja, da so bile storjene postopkovne napake, ker je senat ni osebno pregledal, ima malo možnosti, da si izbori pravico. Kot pravi, se že od leta 2011 bori z ZPIZ-om, da bi dobila, kar ji po mnenju strokovnjakov v enem najboljših rehabilitacijskih centrov v tem delu Evrope pripada. Zdaj se je obrnila še na delovno sodišče, a se boji, da tudi tam nihče ne bo upal podvomiti v odločitve senata invalidske komisije in pritrditi strokovnjakom, ki so našo bralko zdravili in spremljali skozi dolgi dve leti rehabilitacije.

Koliko vlog ZPIZ dobi letno?

Leta 2014 je bilo podanih 31.376 izvedenskih mnenj, od tega 12.740 mnenj za oceno invalidnosti. Invalidske komisije I. stopnje so v letu 2014 ugotovile 1.051 novih invalidov I. kategorije, 315 novih invalidov II. kategorije, 3.441 novih invalidov III. kategorije ter podale 899 izvedenskih mnenj, da pri zavarovancu ni invalidnosti, in 979 izvedenskih mnenj, da zdravljenje še ni končano.

V letu 2013 je bilo podanih 33.932 izvedenskih mnenj, od tega 13.888 mnenj za oceno invalidnosti, od tega 1.251 I. kategorije invalidnosti, 192 II. kategorije invalidnosti, 3.788 III. kategorije invalidnosti, 1.063 vlog so zavrnili, 1.010 primerov pa je bilo takšnih, kjer zdravljenje še ni zaključeno.

V letu 2012 je bilo podanih 33.349 izvedenskih mnenj, od tega 14.267 mnenj za oceno invalidnosti, od tega 1.379 I. kategorije invalidnosti, 260 II. kategorije invalidnosti, 3.944 III. kategorije invalidnosti, 1.228 brez kategorije invalidnosti.