Minister za pravosodje Aleš Zalar je danes obiskal Zavod za prestajanje kazni zapora na Dobu, kjer se je brez prisotnosti paznikov in medijev srečal tudi s predstavniki zapornikov. Kot je po pogovorih dejal minister, je bilo takšno srečanje pametna odločitev, zapornik Janko Gačeša pa je dejal, da so obsojenci odgovornim prenesli, kar so želeli.

Zalar se je skupaj s posebno skupino strokovnjakov za takšno srečanje odločil, da bi obsojencem omogočil, "da brez zadržkov povedo, kar so želeli". Pogovor je bil po njegovih besedah informativen, ugotovili pa so, da obstaja "nekaj problemov zlasti glede informiranja o pravicah, ki jih imajo obsojenci, o pravilih igre, ki veljajo zanje, in tudi o kakovosti obravnavanja njihovih pritožb".

Kot je poudaril Gačeša, so se dogovorili za sodelovanje s posameznimi strokovnjaki, ki bodo prisluhnili problematiki obsojencev in "v sklopu ministrstva izvedli potrebne ukrepe ter pomagali v doglednem času". Ob tem je opozoril predvsem na prostorsko stisko in pomanjkanje strokovnega dela z obsojenci.

'Njihov cilj ni Podržaj'

Glede peticije, ki so jo zaporniki podpisovali za odstop direktorja zapora na Dobu Jožeta Podržaja, je Gačeša dejal, da omenjeno problematiko pripisujejo predvsem načinu vodenja zapora, za kar je po njegovem mnenju odgovoren direktor. Na vprašanje, ali pri omenjeni peticiji še zmeraj vztrajajo, je odgovoril, da se konkretno o tem z ministrom niso pogovarjali, upajo pa, "da bo ministrstvo samo prišlo do takega zaključka". V zvezi s tem, zakaj je prišlo do brisanja podpisov zapornikov z omenjene peticije, je predstavnik zapornikov dejal, da te informacije še zbirajo.

Tudi minister je po več kot uro dolgem pogovoru s predstavniki zapornikov zatrdil, da o odstavitvi Podržaja "ni bilo govora". "Njihov cilj ni Podržaj, njihov cilj je izboljšanje razmer v zaporu," je prepričan. Kot je dodal, so mu obsojenci sami dejali, da gre za sistemsko in ne kadrovsko vprašanje, da pa tudi sicer obsojenci ne morejo odločati, kdo bo direktor.

Na vprašanje, ali dopušča možnost, da bi v primeru prisotnosti paznikov ali uprave zapora na današnjem srečanju prišlo do nasilja nad zaporniki, je odgovoril, da absolutno ne, saj zaupa v strokovnost vodilnih v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij in zaposlenih na Dobu. Srečanja z zaporniki brez prisotnosti paznikov po ministrovih besedah niso neobičajna praksa, saj tako ravnajo tudi nekateri drugi organi, ko nadzirajo ravnanje z obsojenci, kot je na primer varuh človekovih pravic.

Tudi sicer je komunikacija z obsojenci, kot pojasnjuje Zalar, redna, predsednica okrožnega sodišča v Novem mestu Milojka Gutman po zakonu mesečno nadzira ravnanje z obsojenci, redno pregleduje njihove pritožbe in opravlja tudi pogovore z njimi. Tako so se na današnjem srečanju dogovorili, naj se obsojenci tudi v prihodnje s posameznimi pritožbami obrnejo na predsednico sodišča, "kajti tudi sami so povedali, da imajo v ta pritožbeni postopek zaupanje," je omenil minister.

Nov zapor na Dobu?

Ob tem je zagotovil, da bodo na ministrstvu za pravosodje poskušali z nekateri sistemskimi spremembami izboljšati razmere v zaporu. Kljub temu da prostorska problematika za obsojence ni glavni problem, po ministrovih besedah pripravljajo kratkoročno premostitveno rešitev še pred izgradnjo novih kapacitet na Dobu, o kateri sicer še ne more govoriti, lahko pa bi bila uresničena do konca leta.

Sicer pa Zalar upa, da bo z rebalansom proračuna zagotovljen denar za nov zapor na Dobu, prva polovica te gradnje bo tako lahko zaključena konec prihodnjega leta, ko bi se lahko tja preselilo 174 obsojencev.

Po ministrovih besedah se je pokazalo tudi, da je obseg obsojencev, ki se zdravijo zaradi depresivnosti, razmeroma velik in da je tudi nagnjenost k temu, da si obsojenec vzame življenje, večja kot sicer zunaj zaporov. Zato je "izredno pomembno, da imajo vsi zapori zagotovljeno primerno medicinsko osebje, ki je usposobljeno in tudi stalno na razpolago". Ob tem je dodal, da razmišljajo tudi o ustanovitvi oddelka forenzične psihiatrije na Psihiatrični kliniki v Ljubljani.