Janša po zeleni luči fiskalnemu pravilu: Dosežen je zgodovinski dogovor

Predsedniki in vodje poslanskih skupin parlamentarnih strank so se s premierko Alenko Bratušek spet srečali na temo ustavnih sprememb, ki predvidevajo vpis fiskalnega pravila v ustavo in spremembe referendumske zakonodaje. Sestanek se je zgodil po tem, ko je Bratuškova, znana nasprotnica vpisa fiskalnega pravila leta 2015, presenetila in podprla uveljavitev z letom 2015.

Vrh je bil tokrat uspešen, saj je bil "dosežen zgodovinski dogovor o omejitvi zadolževanja in odpravi blokad pri reformah", je ob koncu srečanja predsednikov in vodij poslanskih skupin parlamentarnih strank na družbenem omrežju Twitter zapisal predsednik SDS Janez Janša. Dodal je, da upa, da bo dogovor zdržal.

V zameno za potrditev fiskalnega pravila v sedanji obliki naj bi namreč opozicija dokončno pristala na glasovanje o ustavnih spremembah referendumske ureditve.

Poslanci bodo tako o vpisu fiskalnega pravila v ustavo kot o ustavnih spremembah glede referenduma, odločali že v petek, je po današnjem parlamentarnem vrhu povedal vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer. Glede na današnji dogovor pa naj bi poslanci podprli obe ustavni spremembi.

Möderndorfer je še dejal, da se bo z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu, uredila takšna njegova izvedba, ki bo zagotovila, da bo Slovenija lahko ostala socialna država in še naprej normalno izvajala vse svoje naloge. V največji poslanski skupini so na vpis fiskalnega pravila leta 2015 sicer pristali predvsem zato, ker se bo uveljavljanje fiskalnega pravila uredilo v izvedbenem zakonu. Moderndorfer je ob tem zagotovil, da bo uravnoteževanje javnih financ potekalo postopno. S takšno odločitvijo naj bi zagotovili tudi stabilnost države in njen ugled v mednarodni skupnosti.

Janša: konec neke dolge odisejade

Kot je po srečanju dejal Janez Janša, je bil dogovor omogočen predvsem zato, ker SDS, SLS in NSi niso spremenile svojih stališč do obeh ustavnih sprememb in so ostale načelne. To je omogočilo, da je po današnjem srečanju možno računati na zadostno podporo poslancev za obe ustavni spremembi.

Če bosta obe sprejeti, bo to tudi konec neke dolge odisejade, je povedal Janša. Kot je še dejal, lahko "samo obžalujemo, da do tega ni prišlo že pred enim letom, ko so bili narejeni prvi koraki, ki so takrat sicer veliko obetali".

Janša je pojasnil, da so danes dosegli tudi dogovor o tem, da nobena poslanska skupina ne bo prispevala podpisov k naknadnemu potrditvenemu referendumu po izglasovanih ustavnih spremembah.

Ob tem je Janša še izrazil prepričanje, da bo rezultat vnosa fiskalnega pravila v ustavo ravno obraten od strahov, ki so jih nekateri napovedovali. Omejitev prekomernega zadolževanja namreč po njegovih besedah kvečjemu rešuje slovenske plače in pokojnine. Sicer bo, kot je dejal, res treba zdaj v nekaj letih narediti marsikaj, postrgati marsikatero rezervo in predvsem odpraviti nezaslužene privilegije, a če tega ne bodo storili, ne bo ogroženih le nekaj odstotkov plač in pokojnin v javnem sektorju, temveč njihovo redno izplačevanje.

Opozicijske stranke SDS, SLS in NSi namreč vseskozi vztrajajo pri zapisu fiskalnega pravila v ustavo z uveljavitvijo leta 2015. Vlada in del koalicije pa sta do zdaj menila, da je uveljavitev fiskalnega pravila realna z letom 2017, saj bi začetek izvajanja pred tem zahteval preveč drastične ukrepe za znižanje primanjkljaja.

A ker so se vrstila opozorila, da bi bila ponovna odložitev glasovanja ali zavrnitev fiskalnega pravila negativen signal mednarodni javnosti in vlagateljem glede verodostojnosti slovenske politike, je ta danes vendarle dosegla soglasje.

Kako bodo glasovali v SD?

Čeprav se fiskalnemu pravilu torej obeta podpora, pa je vprašanje, kako bodo glasovali v vladni SD.

V SD menijo, da bi zadostovala že samo ureditev fiskalnega pravila v zakonu, ki bi se sprejemal z dvotretjinsko večino. Prav tako v stranki niso zadovoljni s paketno obravnavo obeh sprememb najvišjega pravnega akta v državi.

Na vprašanje, če SD tako jutri ne bo prispeval svojih glasov k fiskalnemu pravilu, je Möderndorfer odgovoril: "Mislim, da ne bo čisto tako".

Sestanek pospremili protesti

Ob robu parlamentarnega vrha se je sicer zbralo okoli 30 protestnikov, ki nasprotujejo ustavnim spremembam, o katerih so danes razpravljali na srečanju. Protestniki, ki so s transparenti med drugim opozarjali, da je referendum edini način, kako se lahko popravi napake skorumpiranih politikov, so se po koncu vrha razšli. Protestirali bodo tudi v petek pred DZ, ko naj bi poslanci potrdili fiskalno pravilo z uveljavitvijo leta 2015. V paketu naj bi poslanci nato potrdili še spremembe glede referenduma.

Sindikati jezni, ker je Bratuškova spremenila mnenje

Če je politika z doseženim dogovorom očitno zadovoljna, pa bo veliko več hude krvi pri sindikatih, ki so že pred sestankom ponovno opozorili na škodljive posledice vpisa fiskalnega pravila leta 2015.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je opozorila, da se je v sredo v Bruslju očitno zgodila dokončna diskreditacija slovenske vlade, saj da je iz strahu pred Brusljem spremenila stališče glede vpisa fiskalnega pravila v ustavo. V sindikatu pozivajo poslance, naj omogočijo, da bi o tem odločili volivci na referendumu.

Fiskalno pravilo z letnico 2015 bo prispevalo k uničenju socialne države, je poudaril prvi mož ZSSS Dušan Semolič. Prepričan je, da tak cilj objektivno daje alibi vladi, da klesti pri socialnih pravicah.

Ob tem je poudaril, da omenjeno klestenje ne bo prispevalo h gospodarski rasti, saj bo varčevanje omejevalo investicije. "To ni prava pot, to nam dokazujeta Grčija in Španija," je dejal in dodal, da Slovenija postaja kolonija in da izgublja še tisto malo suverenosti, ki jo je imela.

V sindikatu opozarjajo, da so se še pred kratkim v nasprotovanju vnosa fiskalnega pravila sklicevali na vladne izračune, ki kažejo, da bi vpeljava fiskalnega pravila pomenila 30-odstotno znižanje pokojnin ali 30-odstotno znižanje plač v javnem sektorju oz. obseg javnega sektorja ali 50-odstotno znižanje zneska vseh transferjev posameznikom.

Na nogah tudi sindikati javnega sektorja

Tudi v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja (KSJS) še naprej odločno nasprotujejo spreminjanju ustave brez soglasja ljudstva. Poudarili so, da so že večkrat ostro zavrnili namero vlade, da zapiše fiskalno pravilo v ustavo in omeji možnosti razpisa referenduma.

V KSJS menijo, da bi z vnosom fiskalnega pravila v ustavo neposredno posegli v socialno državo. Dodali so, da bi implementacija fiskalnega pravila v ustavo in njegova uveljavitev leta 2015 pomenila, da bi se primanjkljaj sektorja države že letos znižal na 561 milijonov evrov, kar bi se izrazilo kot 30-odstotno znižanje pokojnin oziroma plač v javnem sektorju ali kot 50-odstotno znižanje socialnih transferjev.

Vnos fiskalnega pravila v ustavo hkrati pomeni zavrnitev kakršne koli možnosti referendumske preverbe protikriznih ukrepov in je po mnenju konfederacije torej povsem nepotrebno in celo škodljivo dejanje, ki bi le onemogočilo enakopravno uveljavljanje pravic zaposlenih v javnem sektorju in izboljševanje njihovega materialnega položaja.

V konfederaciji poudarjajo, da mora zakonodajni referendum ostati glavni mehanizem državljanov za neposredno izvrševanje oblasti, torej varovalka, ki zavezuje vse predstavnike oblasti k uveljavljanju javnega interesa, hkrati pa ščiti legitimne posebne interese posameznih družbenih skupin.