Poslanec SDS Dimitrij Kovačič sprašuje vlado glede zakonitosti poslovanja Nove ljubljanske banke (NLB). Desetletje je bilo treba čakati na pravnomočni sodni epilog v aferi Satex, ki skupaj prinaša 18 let in osem mesecev zapora za četverico, ki jo je sodišče zaradi megalomanskega nezakonitega kreditiranja obsodilo. Eden od obsojenih, Borut Rataj, je bil v kritičnih letih direktor sektorja za poslovanje z občani v Novi kreditni banki Maribor (NKBM). Zaradi zlorabe položaja in pravic si je prislužil štiri leta in osem mesecev zapora, je zapisal Kovačič.
"Po mnenju sodišča naj bi nekdanji vodji lenarške ekspoziture NKBM, Miroslavi Bregant, naročil, naj Štefanu Poštraku, Mladenu Kerinu in Tomislavu Ajdiču odobri stanovanjska in potrošniška posojila, čeprav je vedel, da do njih niso upravičeni. Tako so omenjeni trojici v letih 1995 in 1996 izplačali 944 posojil v skupni vrednosti več kot 11 milijonov evrov (2,76 milijarde tolarjev), s čimer so si pridobili ogromno premoženjsko korist," je zapisal Kovačič v odprtem pismu.
Tisti, ki se spoznajo na način dela in organizacijo v banki, so še danes prepričani, da vodja takšne ekspoziture, kot je bila lenarška, ni mogla delati na svojo pest in da je za kreditiranje moral vedeti še kdo višji od Rataja. Toda stolček se ni zamajal nikomur od takratnih vodilnih. Po mnenju poznavalcev bančnih povezav je bil Ratajev mentor vseskozi nekdanji direktor NKBM Andrej Hazabent, je pojasnil Kovačič.
"Borut Rataj je po aferi in začetem kazenskem postopku seveda moral zapustiti mesto področnega direktorja na NKBM. In kaj počne danes? Isti Borut Rataj je danes direktor izpostave Nove Ljubljanske banke v Mariboru. Spet je sledil svojemu tedanjemu in sedanjemu nadrejenemu, trenutnemu članu uprave NLB Andreju Hazabentu," je zatrdil poslanec SDS.
Kovačič vlado kot največjo lastnico NLB sprašuje, kako je mogoče, da Banka Slovenije dovoli, da funkcijo direktorja velike poslovalnice največje banke v državi opravlja oseba, ki je bila obsojena zaradi zlorabe položaja in pravic na štiri leta in osem mesecev zapora. Prav tako mu ni jasno, zakaj Banka Slovenije dovoli, da obsojena oseba opravlja vodilno funkcijo v bančnem poslovanju celo na območju, na katerem je ta oseba zagrešila hudo kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic. Kovačiča še zanima, ali bo vlada preko nadzornega sveta NLB terjala odgovornost vodilnih v upravi NLB zaradi takšnega očitno močno spornega kadrovanja.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.