So res za težave naših smučišč krive le mile zime?

500 evrov za hektar zemljišč 

Turizem smo ljudje, pravi slogan Turistične zveze Slovenije, a v primeru smučišča Stari vrh, znanega po nočni smuki, sicer pa priljubljenega med smučarji širšega škofjeloškega in tudi ljubljanskega območja, se zdi, da sporočilo slogana šepa. 

21 lastnikov zemljišč na Starem vrhu ima že leta v rokah pogodbo z upravljavcem smučišča, družbo STC Stari vrh, na podlagi katere dobi večina tri odstotke od prometa oziroma prodaje smučarskih vozovnic. Zaradi dolgov družbe lastniki za lansko sezono še vedno niso dobili skupno 11.000 evrov. Težava pa je predvsem, izpostavlja eden od lastnikov Matej Demšar, ker lastniki zemljišč nimajo vpogleda v promet družbe, kar je razlog, da so pred novo sezono zahtevali nove pogodbe, s katerimi bi dobili fiksno odškodnino, torej nevezano na promet družbe. Kot pravi Demšar, želijo dobiti 500 evrov na hektar. Če dobi zdaj Demšar od 1200 do 3000 evrov odškodnine, bi dobil po novem 5500 evrov. 

Dogovor da, a ne za vsako ceno 

Solastnici družbe STC Stari vrh, ki je imela lani približno 170.000 evrov prometa,  sta občini Škofja Loka in Gorenja vas – Poljane. Kot pravi gorenjevaški župan Milan Čadež, se je z lastniki zemljišč vsekakor treba dogovoriti, a hkrati dodaja, da ne za vsako ceno. "Res, da gre za zemljišča, ki jih kmeti uporabljajo, in je drugače kot na visokogorskih smučiščih, vendar pa občina ne želi ničesar plačati več, kot je vredno," je jasen Čadež. 

Smučišče zaprto 

Smučišče bo to zimo ostalo zaprto oziroma zaprto bo, dokler ne sanirajo 250.000 evrov dolga ter se dogovorijo z lastniki zemljišč. Škoda za turizem, pravi gostinec Gregor Štefe, ki je lastnik Gostišča Stari vrh. Lažje mu je sicer, ker je do njega mogoče priti tudi z avtomobilom, kljub temu pa upa, da občini z lastniki zemljišč, med katerimi je tudi sam, čimprej skleneta dogovor. Razlog za težave vidi tudi v tem, da danes domačini niso več solastniki družbe STC Stari vrh. Kasneje je bilo namreč, je prepričan, storjenih veliko napak v družbi: od same organizacije podjetja do vodenja.

Ne poletnemu turizmu 

Naša smučišča se vse bolj usmerjajo v poletni turizem. Tudi na Starem vrhu imajo načrte s tem, a se z lastniki zemljišč  niso mogli dogovoriti niti glede tega.Spomladi so imeli z njimi sestanek, žal neuspešnega, razlaga škojeloški župan Tine Radinja. "Naši kraji in hribi so prekrasni in verjamem, da bi lahko okrog žičnice razvijali poletno sezono v vseh oblikah, predvsem kolesarki turizem," je prepričan Radinja. A zelene luči od lastnikov niso dobili. 

"Tu živimo, na nobenem smučišču niso hiše tako blizu smučišča," odgovarja Demšar. Kot pravi, imajo prek zemljišč, na katerih so žičnice, dostop do svojih gozdov in travnikov, zato po njegovem kolesarjenje ne pride v poštev, poleg tega turisti že zdaj, kadar sedežnica obratuje, mečejo stran cigaretne ogorke in plastiko, se jezi Demšar. 

Razočarani tudi tekmovalci 

Ker bo v tokratni sezoni Stari vrh zaprt, pa niso razočarani le rekreativni smučarji, ampak tudi tekmovalci. Stari vrh je v preteklosti gostil najvišja tekmovanja, tudi mladinsko svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, pa Pokal Loka, poleg tega Smučarska zveza načrtuje na Starem vrhu mladinski poligon za alpsko smučanje, razlaga predsednik SK Alpetour Škofja Loka Janez Dekleva, ob tem pa opisuje tudi neljube dogodke z lastniki zemljišč v času tekmovanj. "Se je zgodilo, da smo imeli cilj že postavljen, pa so nas iz cilja nagnali in smo ga morali zato zožati. Očitali so nam tudi, da smo kdaj pozabili kakšen kos orodja, zaradi česar naj bi prišlo do okvare njihovih kmetijskih strojev," se spominja Dekleva in tudi on poudarja, da je zaprtje smučišča velika škoda, zato se je treba dogovoriti čim prej. 

 Že drugo sezono zaprt Kanin 

Stari vrh ne bo edino zaprto smučišče. Med šestimi, na katerih naprave ne bodo obratovale, je tudi Kanin, in to že drugo sezono zapored. 

"Glede Kanina nisem optimist, sem pa realist." Tako gospodarski minister Matjaž Han, od katerega oziroma od vlade v Bovcu nestrpno pričakujejo odločitev, ali namerava država priskočiti na pomoč. To je ena od možnosti, pred časom je o reševanju Kanina že govoril nekdanji smučar Bojan Križaj, ki naj bi pripeljal investitorja. Njegovega imena ni izdal. Križaj je napovedal svoj prihod v Bovec naslednji teden, ali bo takrat z njim prišel za zdaj skrivnostni investitor, ni znano. Za Kanin se zanima tudi konzorcij Promotor. Gre za šest podjetij, in sicer Foris, Soča rafting, Leitner, STEM International, Riko in Projekt, ki predlagajo javno-zasebno partnerstvo. Vložek v Kanin bi bil 68 milijonov evrov, od tega 20 do 25 odstotkov zasebnega kapitala, ostalo naj bi dala država. In še tretja možnost, država naj bi financirala gradnjo krožnokabinske žičnice, za kar bi bilo potrebnih 35 milijonov evrov. 

"Mislim, da se je treba v naslednjih mesecih dogovoriti in poskušati začeti loviti naslednjo sezono," pravi Han, a poudarja besedico če. S tem misli, da če se bodo dogovorili o razdelitvi nalog in premoženja, predvsem pa, če bodo sploh našli denar za Kanin. Na vprašanje, ali torej ni mogoče reči, kdaj bo spet sezona na Kaninu, Han odgovarja, da bi bila taka napoved neodgovorna. 

Država ima do Kanina, trdi vodja Komisije za Kanin Občine Bovec Danijel Krivec, mačehovski odnos. Kljub temu bodo v Bovcu naredili vse potrebno, da pridejo do dokumentacije za izgradnjo žičnice. Če ne prej, jo bomo zgradili, ko pride nova vlada, je oster Krivec, sicer občinski svetnik SDS v Bovcu. 

Sramotni hotel na Voglu 

Ski hotel na robu smučišča Vogel je že leta sramotna črna točka za slovenski turizem in ker dogovora med lastnikom Žičnic Vogel Anthonyjem Tomažinom ter lastnikom Ski hotela, kriptomilijonarjem Damianom Merlakom, še kar ni, bo očitno hotel propadal naprej.   

Merlak bi omenjeni hotel rad obnovil, a ne pristaja na ceno prevoza tovora na Vogel, ki mu jo je postavil Tomažin. Ta še naprej zahteva 50 centov na kilogram. Kot pravi Merlak, bi bil celo helikopterski prevoz cenejši, Tomažin pa, da mu je dal 50-odstotni popust in da toliko zahteva, da pokrije stroške. Ob tem ne skriva, da želi Merlakov hotel kupiti. 

Je pa začel Tomažin izpostavljati varnostni vidik, skrbi ga, da bo postal hotel nevaren za ljudi. Ker je samo 20 metrov oddaljen od nihalke, bi bila katastrofa, če bi kos strehe letel proti nihalki, poudarja. 

In kako presekati agonijo na eni izmed naših najbolj elitnih turističnih lokacij? Če bo potrebno, bi bil v pogajanjih med Tomažinom in Merlakom pripravljen sodelovati celo gospodarski minister Matjaž Han.

Na Voglu sicer trenutno potekajo še zadnje priprave na novo sezono. Lanska sezona je bila odlična, zadovoljni so tudi z zadnjo pridobitvijo krožnokabinske žičnice, v katero je šlo skoraj 6,5 milijona evrov državnega oziroma evropskega denarja. Tako kot na ostalih večjih smučiščih bo smuka tudi na Voglu dražja, v primerjavi z lansko dva evra. 

Pri nas bo najdražje smučanje v Kranjski Gori, in sicer 47 evrov, najcenejše pa – med smučišči, ki smo jih preverili – na Cerknem: 42 evrov. Za primerjavo smo pogledali, kako je s cenami dnevnih kart za odrasle v glavni sezoni v sosednji Avstriji in Italiji.

Medtem ko je cena vozovnic za odrasle v glavni sezoni na treh smučiščih na avstrijskem Koroškem enaka, in sicer  67 evrov, bo z našimi primerljiva cena na smučišču Trbiž Višarje, kjer stane dnevna karta za odrasle 44 evrov.