"Sem pomožni policist že več kot 20 let. V preteklosti smo bili vpoklicani le parkrat na leto. Sedaj pa smo zaradi manka rednih policistov pomožni policisti že tri leta razporejeni na naloge varovanje državne meje najmanj trikrat mesečno. Delo je v preteklosti potekalo izključno v nočnem času, od 20. do 8. ure (12 ur), sedaj pa v dveh izmenah prav tako po 12 ur. Pomožna policija po moji oceni ni bila ustanovljena zaradi popolnjevanja kadrovskega manka policistov, ampak za izredne razmere. Sedaj, glede na upokojitev starejših policistov in premalo novih, se je zgodilo ravno to, da pomožni policisti nadomeščajo redne in to ob takšnih neustreznih pogojih," opozarja bralec, ki se je obrnil na nas, a zaradi strahu, da bi njegovo izpostavljanje ogrozilo njegovo redno službo, želi ostati anonimen.
Sprašuje se, ali je res naloga pomožnih policistov postala nadomeščanje rednih policistov, ki jih glede na povečan obseg dela primanjkuje v Policiji?

Potrebe po njihovem vpoklicu vedno večje
Medtem ko nam na Generalni policijski upravi (GPU) zagotavljajo, da zadnja leta ni bilo večjih sprememb in da Policija vpokliče pomožne policiste za opravljanje nalog policije v primerih, ko je zaradi nemotenega opravljanja nalog Policije treba nadomestiti odsotnost večjega števila aktivnih policistov, ob naravnih in drugih nesrečah, v primerih, ko je huje ogrožena javna varnost, za zavarovanje državne meje in v primerih krize oziroma izrednega ali vojnega stanja, pa podatki o izplačanih nadomestilih njihovim delodajalcem kažejo, da potrebe po vpoklicih naraščajo iz leta v leto. Policija je delodajalcem v letu 2018 nakazala 78.525,71 evra, leta 2019 201.040,43 evra, naslednje leto že 361.345,26 evra, v letošnjem letu – do začetka marca – pa že 88.363,99 evra.
Pomožni policisti, trenutno jih je 554 v Policiji, so mesečno v povprečju vpoklicani dvakrat, kar pomeni, da pri 12-urnem delovniku v povprečju mesečno opravijo 24 ur. V povprečju. Potrebe po njihovem delu so namreč precej večje. Pomožne policiste se zadnja leta največkrat vpokliče za potrebe varovanja zunanje, to je Schengenske meje, zato je vlada v letih 2019 in 2020 sprejela sklep, da se jih lahko vpokliče tudi za več kot zakonsko omejenih 30 dni, pri čemer se morajo s povečanjem obsega dela strinjati.
Dodatki jim ne pripadajo
Marsikaterega od pomožnih policistov je zato zmotilo, da so v času epidemije bolj obremenjeni, pogosteje napoteni na državno mejo, kjer imajo delo z migranti, hkrati pa jim ne pripada dodatek za delo v času epidemije, ki pripada policistom, pa tudi uradnikom in vzdrževalcem v Policiji. Na GPU odgovarjajo: "Pomožni policisti opravljajo naloge Policije na podlagi ‘podjemne’ pogodbe, torej pogodbe civilnega prava, pri čemer ne gre za zaposlitev in posledično za spoštovanje delovnopravne zakonodaje." Poenostavljeno to pomeni, da dodatek za delo v rizičnih razmerah določa kolektivna pogodba za javni sektor, ki pa velja le za javne uslužbence, pomožni policisti pa tega statusa nimajo.
Pri vpoklicu za opravljanje nalog Policije, pomožni policisti največkrat opravijo 12-urne službe, tako v nočnem kot v dnevnem času, med tednom, pa tudi ob koncih tedna. "Nismo upravičeni do dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času – nočne, prazniki," opozarja sogovornik. Razporejanje pomožnih policistov na delo je v domeni vodstva policijske postaje, ki jih razporeja glede na potrebe zagotavljanja varnosti. Pri tem pa se upoštevajo tudi obveznosti pomožnih policistov pri njihovih delodajalcih, zagotavljajo na GPU. Na številna opozorila glede njihovega neenakopravnega položaja je vodstvo Policije odreagiralo avgusta lani, ko je dvignilo izhodiščni razred z 21. na 24. plačni razred, s čimer se je plačilo povišalo za 12 odstotkov, a policijska sindikata opozarjata, da to ni dovolj in da so potrebne sistemske rešitve.
Sindikata: Gre za sistemsko zlorabo položaja pomožnih policistov
V obeh policijskih sindikatih opozarjajo, da se vloga pomožnih policistov zlorablja za opravljanje rednega dela Policije in neposrečenega krpanja kadrovskega primanjkljaja v Policiji. "Država naj vzpostavi take pogoje za delo policistov, da bo kandidatov za policiste dovolj in se bo kadrovski primanjkljaj v prihodnje lahko zapolnil," opozarjajo v Policijskem sindikatu Slovenije (PSP). V Sindikatu policistov Slovenije (SPS) pa dodajajo: "V SPS ugotavljamo, da pomožni policisti niso le poceni delovna sila, temveč so celo v slabšem položaju kot prekarni delavci. Nimajo pravic, ki pripadajo delavcem (počitek ipd.), prav tako so prikrajšani za plačilo dodatkov, posebej zato, ker jih Policija vpokliče na delo zlasti takrat, ko so operativne potrebe večje (ponoči, ob vikendih, praznikih)."

V času vpoklica pomožni policisti izvajajo policijska pooblastila v okviru rednih policijskih nalog z vsemi elementi delovnega razmerja, vendar tega statusa nimajo, zato tudi ne morejo uveljaviti pravic, ki jih bi imeli, če bi bili v delovnem razmerju, zato so v PSP že večkrat predlagali delodajalcu, da takšno sistemsko zlorabo položaja pomožnih policistov odpravi in naj ob potrebi po kadrovski pomoči pomožne policiste zaposli za določen čas, skladno z veljavnimi predpisi. Na neenakopraven položaj pomožnih policistov pa že vrsto let vlado opozarja tudi SPS. "Aktualni minister je sicer določene stvari uredil (dvig osnove za plačilo v 24. plačni razred, izvzetost prihodkov iz dohodnine), vendar zaradi interesa nacionalne varnosti in dela Policije vztrajamo na sistemski ureditvi področja dela pomožne policije."
Številni ostali brez nadomestila
Naš sogovornik opozarja, da so bili pred kratkim obveščeni, da v primeru, če kot pomožni policisti delajo ponoči, njihov delovnik pa je dopoldanski, delodajalec ni upravičen do nadomestila zanje, saj niso delali v času službe, pa čeprav je jasno, da bi po nočni službi težko oddelali dopoldansko službo. Na GPU pojasnjujejo, da se nadomestilo plače delodajalcu izplača le za tiste dni, ko bi pomožni policist dejansko delal. "Če je bil pomožni policist vpoklican, da opravlja naloge v nočnem času, kar pomeni, da začne z delom v večernih urah prvega dne in zaključi v jutranjih urah drugega dne, refundacija nadomestila plače za dva dni po našem mnenju ni možna in predvsem ni racionalna. Če vodja enote oceni, da zaradi razporeda dela pri delodajalcu in predvidenega časa opravljanja dela v pomožni policiji, pomožni policist pri svojem delodajalcu dejansko ne more opravljati dela dva dni, smo vodjem predlagali, da se v takšnih primerih pomožnega policista vpokliče za daljše obdobje (npr. za tri koledarske dni, v katerih opravijo po 12 ur dela v dnevni in nočni izmeni)," odgovarjajo na GPU.
V sindikatu pa opozarjajo še na eno anomalijo. Ministrstvo za notranje zadeve namreč v primeru, da je pomožni policist vpoklican na delo ponoči (torej začne en, zaključi pa drugi koledarski dan), le temu od obračuna odšteje kar dva dneva pripravljenosti, kar jim sicer pripada po pogodbi.
Kako je urejeno plačilo pomožnih policistov?
En del dohodka predstavlja plačilo za opravljanje nalog policije v višini 100 odstotkov sorazmernega dela osnovne plače javnega uslužbenca v 24. plačnem razredu, glede na število dni, ko opravlja naloge Policije.
Drugi del predstavljajo povračila stroškov prehrane, prenočišča in prevoza v skladu s kriteriji in merili, ki veljajo za zaposlene v javnem sektorju, pri čemer se mu stroški prevoza povrnejo od naslova prebivanja do zbirnega mesta sklica in nazaj.
Tretji del predstavlja nadomestilo plače, ki mu pripada, ker je delo v času svoje redne službe opravljal za Policijo.
Četrti del pa je plačilo za pripravljenost, določeno od osnove, ki jo predstavlja bruto znesek minimalne plače v Republiki Sloveniji in znaša 0,8 odstotka osnove na dan ter se izplačuje najkasneje zadnji dan v mesecu za pretekli mesec. Od 1. 1. 2021 je minimalna plača določena v višini 1.024,24 evra, tako da znaša pripravljenost na dan 8,19 evra bruto oz. neto, saj se od tega zneska dohodnina ne plačuje.
Na GPU sicer vztrajajo, da se zavedajo problema in da pripravljajo navodilo za enotno in pravično izvajanje plačil, ki med drugim vključuje tudi predlog sprememb in dopolnitev Zakona o organiziranosti in delu v Policiji. Kot pravijo, se bo s tem status pomožnih policistov še izboljšal, a njihovega mnenja ne delijo v obeh policijskih sindikatih. "Posebej nas skrbijo spremembe in dopolnitve Zakona o organizaciji in delu v Policiji, ki položaja pomožnih policistov ne ureja, temveč v nekaterih delih celo slabša. SPS je v usklajevanju zakona podal več pripomb glede ureditve statusa, ki pa so bile v medresorskem usklajevanju prezrte," opozarjajo v SPS.
Sledi kolaps sistema?
Glede na razporeditve in obremenitve pomožnih policistov je plačilo po mnenju našega sogovornika slabo, če pa bodo na delo razporejeni tako, da bodo ostajali še brez nadomestil pri svojemu delodajalcu, pa je pričakovati množične odpovedi pomožnih policistov, opozarja bralec. Podobno opozarjajo tudi v sindikatu SPS, kjer so zaskrbljeni, da bo v kratkem sledil kolaps sistema pomožne policije, saj jih bo zaradi vseh navedenih problemov velika večina po njihovih podatkih prekinila pogodbo.
Ker je eden od očitkov, da se pomožne policiste zlorablja za krpanje kadrovskega primanjkljaja v Policiji, smo preverili, kolikšno je zadostno število policistov? "Kadrovski načrt organov državne uprave dovoljuje policiji 8.219 zaposlitev v letu 2021. V Policiji je bilo na dan 31. januarja 2021 zaposlenih 8.320 javnih uslužbencev, ki štejejo v kadrovski načrt, od tega 7.224 policistov. Od teh policistov je bilo zaposlenih 283 kandidatov za policiste. Če Policija presega dovoljeno število zaposlenih zaradi zaposlitve kandidata za policista, mora število zaposlitev uskladiti s sprejetim kadrovskim načrtom do 31. 12. 2023. Odštevaje kandidate za policiste (283), je razlika do popolnitve kadrovskega načrta še 182 zaposlitev. Policija je zaradi prevzemanja novih obveznosti notranjem ministrstvu predlagala povečanje dovoljenega števila zaposlitev po kadrovskem načrtu za 815 dodatnih zaposlitev," pojasnjujejo na GPU. Do takrat pa bodo očitno breme manka policistov nosili pomožni policisti, če ne bodo tudi ti prej obupali.

KOMENTARJI (58)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.