So odnosi s Hrvaško zares dobri?

Slovenija ne bo onemogočala Hrvaške v pogajanjih o članstvu v EU, je dejal slovenski predsednik Danilo Türk v pogovoru za zadnjo številko hrvaškega tednika Globus. Türk je ocenil, da so odnosi med Slovenijo in Hrvaško "resnično dobri" ter da so vsi problemi med državama "problemi politične volje".

Türk je poudaril, da ne želi ugibati, kdaj bosta strani ustvarili potrebno politično voljo za urejanje problemov. Dodal je, da je Hrvaška z uveljavitvijo ERC v Jadranu tudi za članice EU "naredila določene korake, ki dodatno bremenijo njeno pot v EU", vendar "Slovenija nikogar ne želi onemogočati". Ocenil je še, da so možni dodatni zapleti glede ERC, ki ostaja odprto vprašanje in ovira Hrvaški na poti v EU.

Na intervju v Globusu pa se je že odzvala SNS. Po njihovem mnenju je Türkova izjava "nedopustna tako moralno kot pravno", saj je z njo posegel nad sklepe in odločitev EU. In še, da bi moral kot predsednik braniti interese svoje države. "Braniti interese Slovenije pomeni tudi braniti interese EU, katere članica Slovenija je, Hrvaška pač še ni," so v sporočilu za javnost še zapisali v poslanski skupini SNS.

Nadaljevati pogovore

Hrvaška je odgovorila na torkovo sporočilo slovenskega zunanjega ministrstva, ki je zanikalo trditve hrvaškega premierja Iva Sanaderja o začetku posvetovanj glede ERC. Na sedežu hrvaške diplomacije so spomnili, da je Sanader javno pozval vse vpletene strani na pogovor o ERC.

V sporočilu za javnost, ki ga je podpisal novi tiskovni predstavnik ministrstva Mario Dragun, so poudarili, da odločitev o razširitvi hrvaške jurisdikcije v Jadranu vsebuje določbe, ki kažejo, da "odločitev hrvaškega sabora nikakor ne prejudicira končne rešitve vprašanja razmejitve na morju med Hrvaško in Slovenije, kar je hrvaška vlada pripravljena potrditi tudi z zasebno izjavo". 

Hrvaško ministrstvo je še zapisalo, da je bila odločitev o hrvaški ekološko-ribolovni coni (ERC) v Jadranu, ki od začetka leta velja tudi za članice EU, "legitimna, potrebna ter v gospodarskem in ekološkem pogledu koristna in nujna, za cilj pa ima zaščito naravnega in biološkega bogastva Jadranskega morja".

Obenem gre za "zagotavljanje enakopravnosti vseh, ki v Jadranu izvajajo gospodarski ribolov, v duhu ribiške politike Evropske unije in konvencije Združenih narodov o pravu morja ter mednarodne prakse, vključno z enakimi odločbami, ki so jih individualno in samostojno sprejele tudi članice EU", se še zapisali na sedežu hrvaške diplomacije.