So bili častniki JLA diskriminirani?

Komisija DZ za peticije in človekove pravice je po obravnavi dopisa več upokojenih častnikov nekdanje JLA sprejela sklepa, s katerima poziva ministrstvo za delo in državno pravobranilstvo, naj preučita, katera pravna vprašanja glede priznavanja vojaških pokojnin so še odprta v tekočih pravnih postopkih.

Poleg tega je komisija z dvema glasovoma za in štirimi proti zavrnila predlog sklepa, da ni mogoče soglašati z očitki iz dopisa upokojenih častnikov glede diskriminacije in sistematičnega kršenja človekovih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Komisija je zavrnila vse štiri predloge sklepov poslanca SDS Branka Mariniča, med drugim tudi sklep, naj komisija za peticije predlaga vladi, da ta opravi pregled prejemnikov vseh vojaških pokojnin, ki so odločbe nosilca vojaškega zavarovanja prejeli po osamosvojitvi. Za predlog sklepa sta glasovala dva člana komisije, proti pa štirje.

Podpisnik dopisa nekdanjih častnikov JLA Vaso Predojević je poudaril, da so s pismom želeli opozoriti na svoje zakonske pravice. Po njegovih besedah je po 4. juniju 2004 stopil v veljavo mednarodni sporazum o nasledstvu. Ob tem se je zavzel za izpolnitev obvez iz omenjenega mednarodnega sporazuma.

Nekdanji predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Srečko Lisjak je poudaril, da so veterani vojne za Slovenijo sprejeli pismo nekdanjih častnikov JLA kot višek nesramnosti in cinizma. Podpisniki pisma, je opozoril, se med osamosvojitveno vojno leta 1991 niso odzvali povabilu predsedstva Slovenije za prestop v TO. "Država jim nič ne dolguje, kvečjemu obratno," je poudaril Lisjak in predlagal uvedbo postopka pregleda upravičenosti pokojnin nekdanjim častnikom JLA. Ob tem je opozoril, da je nedvomno dejstvo, da je JLA izvršila agresijo na Slovenijo. Tako je zapisano v vseh dokumentih in tudi pripadniki JLA so bili pozvani, naj ne sodelujejo v agresiji na Slovenijo. "Če zdaj zanikamo agresijo na Slovenijo, potem ni bilo vojne za Slovenijo in potem tudi očitno nas veteranov ni bilo, ker očitno nismo bili potrebni," je še dejal Lisjak.

Predsednica komisije Eva Irgl (SDS) je dejala, da pismo nekdanjih častnikov JLA ni zgolj pravno vprašanje, ampak tudi politično. "Zadnje mesece se dogajajo čudne stvari," je poudarila in nadaljevala, da se vlada ukvarja s t. i. izbrisanimi, namesto da bi se ukvarjala z reševanjem gospodarske krize, brezposelnostjo in reševanjem problema vojnih oškodovancev.

Poslanka SD Majda Potrata meni, da je zahteva nekdanjih častnikov JLA izrazito pravna tematika, ki dobiva politične konotacije. Pri tem se je vprašala, ali je lahko pripadniku neke vojaške strukture mogoče kar tako očitati, da je agresor in vojni zločinec. Dodala je, da jo zgolj zanima, ali imajo podpisniki pisma pravico do pokojnine ali ne.

Poslanec Zaresa Vito Rožej pa meni, da je zadeva nekdanjih častnikov pravna zadeva, razume pa, da je zadeva emocionalno občutljiva. "Podpisniki dopisa izražajo dvom v pravnost te države in naša naloga je, da pogledamo, ali je kaj na tem," je dejal in dodal, da ne more sprejeti teze o povezanosti vprašanja pokojnin nekdanjih častnikov JLA s problematiko izbrisanih.

Spomnimo ...

Skupina dvajsetih generalov, častnikov in podčastnikov nekdanje JLA je konec januarja na predsednika države Danila Türka naslovila pismo, v katerem od Slovenije zahteva, da jim prizna odškodnine za čas, ko niso bili upravičeni do starostne pokojnine, zahtevajo pa tudi vojaško pokojnino. Zahteve Türk ni podprl.

Prav tako sta jo med drugim obsodila veteran vojne za Slovenijo Marko Pogorevc, nekdanji poveljnik brigade Moris Tone Krkovič, nekdanji predsednik vlade Lojze Peterle ter Zveza društev in klubov Moris.