Slovenija

SNS zahteva opravičilo

Gradec, 21. 04. 2006 11.50 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

SNS zaradi Haiderjevega enačenja Slovenije z banano republiko zahteva oster odziv Slovenije.

Na nedavno izjavo deželnega glavarja avstrijske Koroške Jörga Haiderja, ki je dejal, da Slovenija izvaja "manjšinsko politiko kot banana republika" se je odzvala tudi Slovenska nacionalna stranka. Poslanec SNS Boštjan Zagorac v poslanski pobudi ministru za zunanje zadeve Dimitriju Ruplu zahteva oster odziv uradne slovenske politike. Poslanec Zagorac ministra Rupla tako poziva, da nemudoma zahteva opravičilo Republike Avstrije in zaradi neizpolnjevanja manjšinskih pravic proti Avstriji sproži mehanizem sankcij predvidenih v pogodbi o Evropski uniji.

Nesramno in nizkotno dejanje

Haider si je po oceni SNS "kot prvi evropski politik privoščil uradno žalitev neke evropske države od njene osamosvojitve naprej. S tem je očrnil ne samo Republiko Slovenijo kot državo, temveč tudi njene državljane". Po prepričanju poslanske skupine SNS je Haiderjeva izjava nedopustno, nesramno in nadvse nizkotno dejanje, ki si ga ne bi smel privoščiti noben predstavnik moderne evropske države. Nedejavnost oziroma apatičnost zunanjega ministra je po oceni SNS, ki se sicer strinja, da kvazi politik Haiderjeva kova ni vreden dialoga, nesprejemljiva, je še zapisano v pisni poslanski pobudi.

Tudi Potočnik kritičen do Haiderja

Evropski komisar Janez Potočnik je bil kritičen do zadnjih Haiderjevih izjav glede slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem
Evropski komisar Janez Potočnik je bil kritičen do zadnjih Haiderjevih izjav glede slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem FOTO: POP TV

Evropski komisar iz Slovenije Janez Potočnik, pristojen za raziskave in razvoj, je danes ob robu neformalnega zasedanja ministrov Evropske unije za konkurenčnost v avstrijskem Gradcu dejal, da izjave deželnega glavarja "niso v evropskem duhu", ter obsodil njegovo izjavo. Potočnik se sicer kot evropski komisar o političnih vprašanjih ne želi izrekati.

Haider se je v sredo ostro odzval na besede slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da so nekatere njegove izjave v polemiki z dvojezičnimi napisi "smešne". V izjavi za javnost je koroški deželni glavar dejal, da naj bi Slovenija manjšinam onemogočala "najosnovnejše pravice", avstrijska Koroška pa naj bi po Haiderjevih besedah sodila med "evropske zglede, kar zadeva zaščito in podpiranje manjšin".

Koroški deželni glavar Jörg Haider
Koroški deželni glavar Jörg Haider FOTO: Reuters

Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel pa se je v četrtek na Dunaju ogradil od izjav koroškega deželnega glavarja in izpostavil dobro partnerstvo s Slovenijo. Schüssel je tudi znova pohvalil politiko avstrijske južne sosede in poudaril, da Slovenijo zelo spoštuje in meni, da je partnerstvo med Ljubljano in Dunajem izredno pomembno.

Haider vložil potrebne podpise

Deželni volilni urad na avstrijskem Koroškem se bo z referendumom o dvojezičnih krajevnih tablah, ki ga načrtuje Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) Jörga Haiderja, predvidoma prvič ukvarjal 2. maja. Kot je sporočil Haider, je v četrtek na uradu vložil potrebnih 15.000 podpisov podpore. Urad ima največ tri mesece časa, da odloči. Haider zato pričakuje, da bo glasovanje lahko izvedel "jeseni, verjetno v septembru".

Haider pričakuje, da bo referendum o dvojezičnih napisih lahko izvedel v začetku jeseni
Haider pričakuje, da bo referendum o dvojezičnih napisih lahko izvedel v začetku jeseni FOTO: Reuters
Haider je znova poudaril, da je pripravljen za "politični konsenz" za izvedbo referenduma še pred poletjem. Zato pa bi potreboval podporo ljudske stranke (ÖVP) v koroški deželni vladi, ki pa je do sedaj Haiderjevi želji vztrajno nasprotovala.

Deželni glavar na avstrijskem Koroškem sicer računa s tem, da bo deželni volilni urad "izkoristil celotni rok treh mesecev, v katerem mora odločiti". Urad mora v tem času preveriti pravilnost vseh 15.000 podpisov, področje delovanja dežele in referendumsko vprašanje. V prvem odstavku koroškega deželnega zakona o referendumih je namreč zapisano, da je referendum mogoče izvesti za "ugotovitev volje prebivalcev dežele glede predmetov iz samostojnega področja delovanja dežele".

Avstrijski strokovnjaki za ustavno pravo, ko sta Heinz Mayer in Bernd Christian Funk, so omenjeni referendum ocenili kot protizakonit. V skladu s koroško deželno ustavo bi namreč moralo biti referendumsko vprašanje "kratko, stvarno, jasno in brez pripomb vrednotenja", poleg tega pa bi se moralo nanašati na "samostojno področje dejavnosti dežele", je glede tega ugotovil Funk. Oba pogoja pa naj ne bi bila izpolnjena.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.