SNS je na vlado naslovila več poslanskih vprašanj v zvezi s sporazumom, o katerem naj bi prihodnjo sredo razpravljal odbor DZ za zunanjo politiko.
SNS sprašuje vlado, kako je lahko Slovenija pristala na določilo sporazuma, ki pravi, da premično in nepremično državno premoženje nekdanje SFRJ ostane državi, na katere ozemlju se nahaja. Po mnenju stranke s tem namreč pridobi predvsem ZRJ, kjer je bilo največ tovrstnega premoženja federacije in družbenopolitičnih organizacij na zvezni ravni, kot so ZKJ, Zveza borcev...
Sprašujejo tudi, kaj omenjeno določilo pomeni za usodo premoženja slovenskih podjetij v ostalih republikah, pa tudi počitniške domove, počitniške hišice, umetniška dela ipd.. Pri SNS bi radi od vlade še izvedeli, zakaj bo delitev premičnega premoženja JLA predmet posebnih pogajanj in kako namerava Slovenija na njih dobiti tisto, kar ji od JLA pripada. Jelinčič je ob tem opozoril, da je 5. vojaško območje v Zagrebu, ki je pokrivalo tudi Slovenijo, razpolagalo z ogromno količino orožja (več kot 1000 tankov in oklepnih bojnih vozil, 200 letal in helikopterjev, 3000 kosov artilerijskega orožja in 700.000 kosov pehotnega orožja).
Vlado SNS tudi sprašuje, kje je upoštevana možnost odcepitve Črne gore in Kosova, zgrožena pa je nad dogovorom, da se terjatve iz naslova kreditov in drugih deležev v skladu za razvoj manj razvitih odpišejo. Slovenija je v omenjeni sklad ogromno vložila, zdaj pa se odpoveduje terjatvam, opozarja SNS. Kot grozljivo odločitev je Jelinčič označil tudi dogovor iz nasledstvenega sporazuma, po katerem so računi Narodne banke Jugoslavije, ki so bili odprti po uveljavitvi sankcij ZN, izvzeti iz dogovora o prostem vpogledu in dogajanju na računih. Računi bi morali biti po njegovem mnenju namreč dostopni za vpogled, saj bi le tako lahko sledili, kam se je pretakal denar.
Glede na določbo nasledstvenega sporazuma, po kateri mora država poskrbeti za pokojnine tako civilnim kot vojaškim osebam, ki so bile njihovi državljani, pa tudi osebam, ki niso bile državljani nobene od republik, so pa na dan 1. junija 1991 stanovale v Sloveniji, SNS sprašuje vlado, koliko nekdanjih častnikov JLA se bo pojavilo z zahtevki za slovenske pokojnine. Jelinčič meni, da bo takih ljudi veliko, glede na slabši gospodarski položaj v ostalih državah na območju nekdanje SFRJ. Podobno se bo po njegovem mnenju zgodilo tudi s stanovanji v Sloveniji, saj nasledstveni sporazum določa, da mora biti zakonodaja vsake države glede stanovanjskih pravic enaka za vse državljane SFRJ in tiste, ki so imeli takšno pravico na dan 31. decembra 1990. Iz Slovenije je po Jelinčičevih nepopolnih podatkih odšlo več tisoč uslužbencev JLA.
