Pahor arbitražnega sporazuma ne bo podpisal, če ...

"Švedsko predsedstvo je s tem seznanjeno, na njem je odločitev, kaj bodo storili," je poudaril Pahor. Na vprašanje, kaj je na to rekel Reinfeldt, je odgovoril, da ni pomembno, kaj je rekel, temveč kaj bo storil.

Pahor je sicer danes na zasedanju Evropskega sveta povedal, da sta Slovenija in Hrvaška zelo blizu podpisa sporazuma o rešitvi mejnega vprašanja in da naj bi bil ta predvidoma podpisan v drugi polovici novembra v Stockholmu.

Premier je poudaril, da ima Hrvaška vso pravico, da v času ratifikacije – a ne ob podpisu – sprejme enostransko izjavo, vendar pa priča te izjave ne sme biti švedsko predsedstvo EU, ki je priča celotnemu arbitražnemu sporazumu. Podpis predsedstva EU kot priče pri enostranski izjavi Hrvaške bi po Pahorjevih besedah pomenil, da enostranska izjava "relativizira člen 3b, ki je za nas pomemben". Taka izjava bi bila namreč potem razumljena kot interpretacija sporazuma.

Pahor je tudi pojasnil, da je taka enostranska izjava sprejemljiva v času ratifikacije, v času podpisa pa po njegovem dogovoru s hrvaško premierko Jadranko Kosor ne sme biti nikakršnega spremljajočega dokumenta z nobene strani.

Premier je ob tem še poudaril, da sta s Kosorjevo od prvega telefonskega pogovora vzpostavila odnos velikega zaupanja in medsebojnega spoštovanja ter da si želi, da te izjave v pisni obliki, ki so prišle v javnost, niso izjave uradne hrvaške vlade, saj se s hrvaško premierko nista tako dogovorila.

"Domnevam torej, da gre za nek nesporazum, in če gre za to, je mogoče najti ustrezno rešitev," je povedal in dodal, da doslej ni imel slabih izkušenj, zato si tudi zdaj želi, da so izjave, objavljene v javnosti, objavljene mimo vednosti ali navodil predsednice vlade.

Kaj bodo storili Američani, je manj pomembno

Kaj bodo storili Američani, ki so v objavljeni hrvaški izjavi prav tako navedeni kot priča, je po Pahorjevih besedah njihova stvar in manj pomembno, saj oni, čeprav so bili zelo koristni v pogovorih o tem, niso priča celotnega sporazuma.

Sicer pa je premier napovedal, da bo sporazum še enkrat obravnaval parlamentarni odbor za zunanje zadeve (OZP), ker želi popolnoma razčistiti vsakršne nejasnosti v slovenski javnosti, ter nakazal, da bi lahko tudi Slovenija sprejela svojo enostransko izjavo.

"Radi bi odpravili vse nejasnosti in odgovorili na vsa možna vprašanja v zvezi s sporazumom," je odločitev za ponovno obravnavo v OZP pojasnil Pahor. Gre za pojasnila glede časovnice, hrvaških izjav in pogovor o morebitni enostranski izjavi Slovenije, če bo ta potrebna, je dodal.

"Zdaj je treba zdržati, imeti absolutno koncentracijo," je poudaril premier in pojasnil, da je bil hrvaški napad na člen 3b silovit in da so predlagali izjavo švedskega predsedstva, naj nobeno načelo v sporazumu ne prejudicira končne rešitve, čemur je Slovenija uspešno nasprotovala.

SNS: Pahor naj takoj predstavi sporazum

V poslanski skupini SNS pričakujejo, da bo Pahor slovenski javnosti takoj predstavil osnutek arbitražnega sporazuma o reševanju meje s Hrvaško. Kot so zapisali v izjavi za javnost, je predlog sporazuma v četrtek zaokrožil po hrvaških medijih, zato izgovor, da se ga zaradi hrvaške oznake tajnosti ne objavi v Sloveniji, ni več na mestu. "V kolikor (Pahor) tega ne bo storil, bo potrdil našo domnevo, da ga ne želi predstaviti zgolj zato, ker bo s tem pokazal, da je v celoti na škodo Republike Slovenije in njenih nacionalnih interesov," je v imenu poslanske skupine zapisal Zmago Jelinčič.

Kot je znova poudaril, je "predlog arbitražnega sporazuma za Slovenijo popolnoma nesprejemljiv in škodljiv". Zato od slovenske vlade zahteva, "da preneha poklekati" in naj "v pogajanjih končno zavzame pozicijo, ki pripada Sloveniji kot polnopravni članici Evropske unije. Na podlagi zgodovinskih dejstev pa naj Slovenija zahteva, kar je slovenskega že od nekdaj bilo," je še zahteval Jelinčič.

NSi: Sporazum je neuravnotežen

NSi ne vidi razloga za podporo arbitražnemu sporazumu, je dejal evropski poslanec Lojze Peterle (EPP/NSi). Sporazum je po njegovem mnenju neuravnotežen, ena glavnih pomanjkljivosti pa je dejstvo, da sporazum ne govori o teritorialnem stiku slovenskega morja z odprtim morjem, temveč zgolj o stiku Slovenije z odprtim morjem.

Peterle je bil poleg tega kritičen do načina odločanja o arbitražnem sporazumu. Kot je menil, namreč ni dovolj, da vlada dobi zgolj pristanek odbora DZ za zunanjo politiko. Ker gre za mejo in teritorij, bi o tem moral odločati tudi državni zbor, odločitve o tem pa Peterle zaenkrat ne pozna.

NSi se zavzema za dobre medsosedske odnose, je še poudaril Peterle, obenem pa bil glede tega kritičen do Hrvaške. Kljub izpostavljanju namere dobrososedskih odnosov Hrvaška s tem, ko Sloveniji "krati pravico, da bi bila pomorska država", tega ne izpričuje, je prepričan Peterle.

V tej luči je na novinarski konferenci kritiziral tudi hrvaško "interpretativno klavzulo". V četrtek je namreč prišlo na dan, da želi Hrvaška sporazumu dodati enostransko izjavo, da "nič v sporazumu ne bo razumljeno kot privolitev Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z mednarodnimi vodami. Povsem jasno je, da je šlo Hrvaški v prvi vrsti ali skoraj zgolj za deblokado in da prihaja vprašanje meje v drugi plan," je še dejal evropski poslanec. Obenem je izrazil stališče NSi, da bi morala Slovenija vztrajati pri rešitvi vprašanja meje pred vstopom Hrvaške v EU.

Kot je še menil, bo v Sloveniji prišlo do napovedanega referenduma o arbitražnem sporazumu, če "vladajoča politika ne bo mogla jasno razložiti, kaj vse to pomeni". Če sporazum na referendumu ne bi dobil podpore, pa po Peterletovem mnenju Pahor ne bi smel več dolgo ostati predsednik vlade.