SNS: Norčevanje iz bolnikov

V kolikor bi imela vlada oz. ministrstvo za zdravje resen namen pripraviti kvaliteten zakon, ki bo dosegel paciente v stiskah, bi pripravila vsebinsko dodelan in konsistenten zakon, je v izjavi za javnost zapisala poslanka SNS Barbare Žgajner Tavš. Po oceni poslanke gre za norčevanje iz bolnikov oziroma državljanov nasploh. Predlog zakona o pacientovih pravicah po njenih besedah ureja področje, ki se dotika prav slehernega, ne glede na spol, starost ali politično pripadnost. Hitenje pa ima, kljub enomesečnemu odlogu, za posledico "skropucalo", ki bo težko izvedljivo v praksi.

Zakon je po svoji vsebini tudi diskriminatoren, uvaja elitizem, saj s plačljivostjo za uveljavitev pacientovih pravic pred pritožbeno komisijo omejuje dostopnost do te pravice socialno najbolj ogroženi skupini ljudi, ki bi morala biti zaradi svoje deprivilegiranosti deležna največje pozornosti in zaščite. Po drugi strani zakon ne sledi potrebi po oblikovanju neodvisnega instituta pomoči uporabnikom, ampak je celoten koncept pomoči, vključno z institutom zagovornikov pacientovih pravic, naravnan politično odvisno. Nad obema institutoma bo namreč roko držal aktualni minister.

SNS: Nekonsistenten zakon

Priprava tako nekonsistentnega zakona, ki ne pomeni celostne obravnave bolnikov (določen del stroke je izključen iz same priprave zakona kakor tudi iz izvajanja) ter katerega namen ni jasen in je povrh vsega v neskladju tudi s koalicijsko pogodbo, je jasen dokaz, da je vlada v času pred volitvami in ob pisanju temeljnega dokumenta, torej lastne koalicijske pogodbe, zgolj zavajala javnost!

Še več, ob pripravi tako pomembnega in nenazadnje krovnega zakona za področje pacientovih pravic, vlada ni povabila k sodelovanju civilne iniciative, ki je kot združenje največji in najbolj neposreden uporabnik zdravstvenih storitev.

Virant napovedal ukrepe

Minister za javno upravo Gregor Virant je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da je vlada sprejela sklep o ustanovitvi projektne skupine za izboljšavo kakovosti storitev v javnem zdravstvu. Virant, ki je tudi predsednik projektne skupine, je ob tem poudaril, da bo skupina oblikovale konkretne ukrepe za dosego večjega zadovoljstva pacientov oz. uporabnikov zdravstvenih storitev. Po ministrovih besedah bo skupina prvi sveženj ukrepov vladi predlagala do konca januarja 2008.

Glede obvladovanja čakalnih vrst je pojasnil, da bodo skušali poiskati dobre zglede v uspešnih bolnišnicah in jih razširiti po vsej Sloveniji. "Pri ukrepih bomo intenzivno sodelovali z direktorji bolnišnic in zdravstvenih domov," je dejal in dodal, da "bodo ukrepi dogovorjeni in ne vsiljeni". Prav tako je poudaril, da bodo ukrepi "izvajani od spodaj navzgor ter jih bo čutil vsak uporabnik". Napovedal je tudi sprotno merjenje zadovoljstva pacientov.

Pojasnil je še, da bo skupina sklicana v naslednjih dveh tednih. Ob tem je opozoril, da se skupina ne bo ukvarjala z organizacijo zdravstva ali z javnimi naročili. Minister je še zatrdil, da podpira zamisel sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides o samostojnem pogajanju z vlado glede nove kolektivne pogodbe. "Uporabniki zdravstvenih storitev bodo zadovoljni le, če bodo zadovoljni tudi izvajalci teh storitev," je prepričan minister.

Mazej Kukovič: Pacientove pravice v ospredju

Ministri EU, pristojni za zdravje, so danes na zasedanju v Bruslju "dokončno potrdili zdravstveno strategijo EU", je povedala ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič. Pojasnila je, da prav vse države "v ospredje postavljajo pacientove pravice". "Pacient dobiva vlogo, ki je mogoče bolj pomembna kot v preteklosti," je poudarila in izrazila zadovoljstvo, da je DZ v sredo "prišel do drugega branja" zakona o pacientovih pravicah.

Tako bo EU prvič doslej dobila zdravstveno strategijo, in sicer za obdobje 2008-2013, ki zajema vse zdravstvene politike EU. "Zdravja ne moremo zagotavljati, če ne bomo istočasno skrbeli tudi za okolje, izobraževanje," je poudarila ministrica. Kot je povedala, so za vseh 27 držav unije - tako stare, "kapitalistične", kot nove - pomembne dostopnost, univerzalnost, enakost zdravstvenih storitev.

Poslanke in poslanci, člani odbora za zdravstvo, so po več kot devetih urah razprave "obdelali" vsa vložena dopolnila k predlogu zakona o pacientovih pravicah. V nekoliko okrnjeni sestavi, od opozicijskih poslancev je namreč do konca seje vztrajal le predsednik odbora Ljubo Germič, so izglasovali večino predlogov koalicijskih poslanskih skupin za dopolnitev zakonskega besedila, ki je bilo v svoji prvotni obliki deležno številnih kritik.

Cveta Zalokar Oražem: Zakon je nepregleden

Največ razprave so namenili institutu zastopnika bolnikovih pravic, komisije za varstvo pacientovih pravic, mediatorja v postopkih in nekaterim drugim vprašanjem. Poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem je opozorila, da je pripravljen zakon narejen brez sodelovanja pacientov. Po njenem mnenju namen zakona ni dosežen, saj bodo poti do uveljavljanja pravic bolnikov zapletene.

"Mirno lahko rečemo, da je bil zakon v tej fazi izredno nepregleden," je poudarila in opozorila , da nekatere odločitve, ki so bile v drugi obravnavi zakona sprejete, dajejo slabo luč na celoten zakon. "Poudarjam, da slovenski pacienti ne bodo dobili tistega, kar so pričakovali," je dejala.

Zalokar Oražmovi se zdi zelo sporno tudi, da bo celoten institut varovanja bolnikovih pravic deloval na volonterski ravni. Kot je dejala, naj bi bili volonterji tako bodoči zastopniki bolnikovih pravic, kot tudi komisija, ki bo reševala najbolj zapletene primere bolnikovih pritožb.

Kot dobre rešitve zakona je izpostavila upoštevane zahteve Zveze društev prijateljev mladine v zvezi z otroci in njihovim zdravljenjem v bolnišnici, predvsem v povezavi s prisotnostjo staršev med zdravljenjem. Obenem je pohvalila uvedene sezname za čakalne dobe v bolnišnicah, ter tudi to, da bodo pacienti dobili uzakonjeno pravico do pridobitve drugega mnenja.

Generalni direktor direktorata za zdravstveno varstvo Janez Remškar je to kritiko zavrnil. Pojasnil je, da bodo na komisijo prihajali predvsem zelo zahtevni primeri. "Predsednik komisije bo moral biti nekje na rangu predsednika višjega sodišča, torej oseba z veliko strokovnega znanja," je pojasnil. Glede očitka o prevladi stroke pa je dodal, da so "zelo jasno" zastavili, da v senatih ne bo imela prevlade stroka. Prav zato, ker se bodo v ospredju pojavljala strokovna vprašanja. Odločitve v teh senatih bodo pod vodstvom pravnika, je dodal.

Zagovornik bo prostovoljec?

Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin je izpostavila vprašanje prostovoljnosti funkcije zagovornika bolnikovih pravic. Po njenem mnenju je pričakovanje, da bo nekdo tako zahtevno delo opravljal neprofesionalno, neresno.

Remškar je glede neprofesionalnosti instituta zagovornika pojasnil, da bo to nepoklicna, ne pa neprofesionalna funkcija. Po njegovih besedah je veliko izobraženih upokojencev že izrazilo interes za to delo. Opravljali ga bodo "proti nagradi", njeno višino pa bo določila pokrajina oz. ustrezen organ, je pojasnil.

Poslanka Alenka Jeraj (SDS) pa je glede vprašanja neprofesionalnosti zagovornika pojasnila, da bo glede na to, da danes v Mariboru že deluje neprofesionalna varuhinja bolnikovih pravic, še bolje, ko bo v Sloveniji 14 takih regionalnih zastopnikov.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Darko Žiberna je že ob začetku razprave izpostavil, da je osnutek zakona v prvi obravnavi podprlo 61 poslancev, nihče pa ni bil proti, kar po njegovih besedah pomeni, da se vsi zavedajo, da je potreben. Prav podporo zakonskemu besedilu ob prvi obravnavi je izpostavil tudi poslanec SDS Franc Jazbec. "Podprli so ga tudi opozicijski poslanci, zato je kritiziranje zakona sedaj neresno dejanje", je dejal.

Žiberna pa je še poudaril, da bo zakon ob njegovem končnem sprejemanju dober in uporaben. Pojasnil je, da so uspeli večinoma uskladiti odprta vprašanja z varuhinjo človekovih pravic, upoštevali so tudi pripombe nevladnih organizacij: "Ni pa mogoče pričakovati, da se bo upoštevalo vsako pobudo."