Pod vodstvom slovenskih raziskovalcev na pomoč redki vrsti mačke

Snežni leopardi opravljajo vlogo vrhovnih plenilcev v gorskih ekosistemih in so odlično prilagojeni ekstremnim visokogorskim razmeram. A ogroža jih izguba habitata, ki je v veliki meri posledica človeške dejavnosti – porasta reje drobnice in podnebnih sprememb.  Snežni leopardi so danes poleg tigrov najbolj ogrožena vrsta velikih mačk.  

Druga največja svetovna populacija snežnega leoparda živi v gorstvih Mongolije, predvsem na Altaju, vendar zaradi odročnosti in težkih razmer za terensko delo ostaja slabo poznana. Po ocenah naj bi danes na svetu živelo le še okoli 3000 snežnih leopardov, čeprav zaradi pomanjkljivega monitoringa točna številka ni znana. 

Da bi izboljšali učinkovitost monitoringa te skrivne vrste in spoznali načine, kako se snežni leopardi sporazumevajo med seboj, je mednarodna znanstvena ekipa iz Slovenije, Italije, Mongolije in ZDA, pod vodstvom raziskovalcev iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, opravila raziskavo v odročnih visokogorjih Altaja v Mongoliji, je sporočil Miha Krofel profesor iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. 

Sedem različnih vedenj 

Rezultati prve poglobljene raziskave o sporazumevanju snežnih leopardov so bili danes objavljeni v nemški znanstveni reviji Behavioural Ecology and Sociobiology. Raziskovalci so na podlagi snemanj z avtomatskimi kamerami in sledenja stopinj v snegu ugotovili, da snežni leopardi za sporazumevanje uporabljajo sedem različnih vedenj. Kot naštevajo raziskovalci, svoja vonjalna sporočila najpogosteje puščajo s pomočjo praskanja po pesku z zadnjimi nogami ter s škropljenjem urina, za kar najraje uporabljajo previsne skale, ki vonj ščitijo pred padavinami. 

Podatki s terena so pokazali, da vonjalna sporočila najpogosteje puščajo v soteskah, temu pa sledijo ozke doline in ostri grebeni. Snežni leopard markirno lokacijo v povprečju obišče vsaka dva tedna, se pa ta frekvenca precej razlikuje med lokacijami."  Pri tem so potrdili, da je možno na podlagi števila jamic v pesku, ki nastanejo ob praskanju z nogami, zelo dobro predvideti obiskanost posameznih lokacij. Te rezultate so  raziskovalci uporabili za razvoj novih smernic za izvajanja monitoringa snežnih leopardov s pomočjo foto-pasti. Poglobljeno razumevanje obnašanja živali v naravi bo pripomoglo k bolj učinkovitem monitoringu te vrste, kar bo pomagalo pri usmerjanju naravovarstvenih ukrepov za ohranitev te ključne vrste v gorskih ekosistemih, je povedal vodja raziskave, dr. Miha Krofel iz Biotehniške fakultete.