Snežne plazove na Bovškem raziskujejo tudi z laserskim skenerjem

Prvi rezultati raziskave snežnih plazov kažejo na to, da so snežni plazovi na tem območju pogosti. Karto snežnih plazov na območju zgornje Soške doline so izdelali gozdarji že leta 1952, vrisani so tudi v lavinskem katastru iz leta 1994, ki ga je zasnovalo podjetje za urejanje hudournikov.

"Pri teh sedmih plazovih, ki so zaprli prometnice iz Bovca proti Logu pod Mangartom in Trenti ter iz Soče proti naselju Vrsnik, je zanimivo, da imajo vrisano območje dosega čez same prometnice," je povedal Milan Kobal s Katedre za krajinsko znanost in geoinformatiko na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Pomemben element pri obvladovanju tveganja v povezavi z naravnimi nesrečami in podnebnimi spremembami je poznavanje vloge ekosistemov, kjer so pojavi pogostejši, ter vključevanje naravnih elementov, ki blažijo posledice naravnih nevarnosti. Za doseganje želenih rezultatov sta potrebni stalno spremljanje naravnih procesov in ustrezno upravljanje območij.

"V letu 2020 smo za raziskovanje hudourniških in erozijskih procesov, kot so hudourniki, snežni in zemeljski plazovi, skalni podori in padajoče kamenje, pričeli uporabljati tudi laserski skener, nameščen na daljinsko vodeni letalnik. Za določanje višine snežne odeje ter akumulacije snega na čelu plazu smo ga uporabili prvič. Skener omogoča merjenje višine snežne odeje, česar klasična fotogrametrija ne nudi. Prav višina snežne odeje pod krošnjami dreves je pomembna pri simulacijah posameznih snežnih plazov, pri napovedovanju njihovega dosega in volumna odkladnine ter pri načrtovanju ustreznih tehničnih ukrepov," je še povedal.

Pridobljeni rezultati raziskav, ki jih na fakulteti izvajajo v okviru dveh evropskih projektov, bodo služili tudi za izdelavo karte potencialnih nevarnosti snežnih plazov in skalnih podorov. "V konkretnem primeru plazov na Bovškem je po naših ocenah obvladovanje tveganja povezano s spremljanjem stanja na terenu, posebej v obdobjih obsežnih padavin, ter s simulacijo posameznih snežnih plazov s pričakovano količino snega, pričakovanim dosegom in energijo oziroma pritiski. Na Bovškem je smiselno na posameznih odsekih prometnic razmišljati tudi o gradnji galerij," je povedal.

Pridobljeni rezultati meritev na terenu bodo raziskovalcem v prihodnje omogočali simulacijo snežnih plazov, da bi izračunali njihov doseg, hitrost, energijo oziroma pritiske pri samem proženju in premeščanju. Ti rezultati bodo koristni tudi, če se bo država odločila za umeščanje tehničnih varovalnih objektov, kot so npr. galerije, preusmerjalni nasipi ali podajno-lovilne ograje, ki zadržujejo širjenje ali preusmerijo plazove na območje, kjer ni posameznih elementov ogroženosti.