Nasprotovanje reformam je kljub slabemu vremenu z obilnim sneženjem izrazilo več deset tisoč ljudi, po ocenah organizatorjev naj bi se jih zbralo kar 40.000.
Gre za največji protestni shod v Sloveniji doslej, na katerem so poleg štirih največjih sindikalnih central v Sloveniji sodelovali tudi študenti, dijaki, predstavniki nekaterih sindikatov javnega sektorja, upokojenci in številni drugi nasprotniki reform.
Protest je bil uperjen proti predlogu reform za večjo konkurenčnost in gospodarsko rast, ki jih je sprejela vlada. Nasprotniki reform med drugim opozarjajo na zniževanje socialne varnosti zaposlenih in razslojevanje prebivalstva.
Organizatorji protesta, štiri največje sindikalne centrale - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Neodvisnost (KNSS), Pergam in KS 90 -, ki sta se jim pridružili tudi študentska in dijaška organizacija Slovenije, so prepričani, da bi reforme najbolj prizadele najrevnejši sloj prebivalstva.
Zbrane nagovorili vodilni sindikatnih zvez
Zbrane je najprej nagovoril predsednik KS 90 Boris Mazalin. Dejal je, da vse, kar predlaga vlada, ni za zavreči. "Nočemo se upreti znanju ali razbremenitvi gospodarstva, a kaj, ko bo na koncu odrekanja prišel račun in plačali ga bomo mi," je dejal Mazalin. Poudaril je še, da delavci praznim obljubam vlade ne morejo več verjeti.
Predsednik konfederacije Pergam Dušan Rebolj je dejal, da delavstvo in sindikate združuje odločen upor zoper tistim vladnim reformam, ki želijo Slovenijo pahniti nazaj v mračno obdobje, v delavsko revščino in socialno bedo, v bogato peščico kapitalistov in v nepoštene socialne razlike. Predsednik Študentske organizacije Slovenije Miha Ulčar je nagovoril študente, ki so se prav tako v velikem številu zbrali na Kongresnem trgu. Poudaril je, da se študenti ne strinjajo z elitizacijo visokega šolstva, nasprotujejo vavčarjem in odločenim šolninam ter nasprotujejo dodatni obdavčitvi študentskega in dijaškega dela.
Vodja koordinacije sindikatov javnega sektorja Flory Banovac je protestnike nagovorila v imenu sindikatov javnega sektorja, v imenu 100.000 članov med 150.000 zaposlenimi. Kot je dejala, so se protesta udeležili zato, ker ne dovolijo, da bi jim z reformami ukradli dolga leta pogajanj za skupno kolektivno pogodbo v enotnem plačnem sistemu.
Zbranim protestnikom je podporo izrazil tudi sekretar evropske konfederacije sindikatov iz Bruslja Joel Decallon. "Delavci morajo poskrbeti, da se sliši njihov glas za socialno Evropo," je dejal in dodal, da evropski delavci ne sprejemajo medsebojne konkurence zaradi globalizacije. "Moramo si prizadevati, da ohranimo socialno Evropo in kohezijo med narodi. Jutrišnje Evrope ne bomo gradili na neenakosti," je poudaril.
Ob koncu je zbrane nagovoril še predsednik ZSSS Dušan Semolič. "Pot, ki nam jo ponuja vlada, da bi okrepili naše gospodarstvo ni prava pot, to ni pot po kateri bi hodili delavci, študentje in upokojenci," je dejal. Izrazil je odločno nasprotovanje tistim, ki pravijo, da so brezposelni samo krivi, ker so brezposelni. Znova je izpostavil nasprotovanje uvedbi enotne davčne stopnje, ki bi po njegovem mnenju zagotovo povečala revščino in porušila socialno državo. "Predlogi, s katerimi želijo olajšati odpuščanje delavk in delavcev kažejo, da predlagatelji vidijo v delavkah in delavcih le sredstvo, blago, za to, da bi postali bogatejši in močnejši in temu odločno nasprotujemo," je dejal Semolič.
Sneg oviral pot do Ljubljane in po mestnih ulicah
Protestniki so se v Ljubljano večinoma pripeljali z avtobusi. Zbrali so se na Gosposvetski cesti, nato pa v organizirani koloni po Slovenski cesti krenili proti Kongresnemu trgu, kjer se je s krajšo zamudo začel osrednji del prireditve.
V prestolnico se je pripeljalo okoli 200 avtobusov s protestniki, prihajalo pa je do zamud, saj je nevšečnosti na cestah povzročal novozapadli sneg, ki je tudi preprečil, da protestniki po celi Sloveniji sploh niso uspeli priti do avtobusov, ki so bili na poti v prestolnico, je povedal sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Milan Utroša.
Čemu nasprotujejo sindikati?
Sindikati nasprotujejo predvsem uvedbi enotne davčne stopnje, ki bi po njihovem mnenju močno zvišala stroške košarice nujnih življenjskih potrebščin, ta pa predstavlja največji del izdatkov v plačah delavcev. Kljub zagotovilom predlagateljev, da se neto plače ne bodo znižale, morebitno poslabšanje socialnega položaja pa bi uravnavali s socialnimi transferji, sindikati na takšno rešitev ne pristajajo.
Sicer pa posamezne interesne skupine, ki podpirajo proteste, med drugim skrbi še predvidena reforma pokojninskega sistema, uvajanje tržnih zakonitosti v visoko šolstvo, predvidena privatizacija zdravstvenega sistema in podobno.
Vlada: Protesti so preuranjeni
Predstavniki vlade so prepričani, da so aktivnosti sindikatov preuranjene. Menijo, da bi socialni partnerji vsa odprta vprašanja lahko rešili v okviru socialnega dialoga. Da je v okviru socialnega dialoga še prostor za pogajanja, so prepričani tudi v dveh sindikalnih centralah, Zvezi delavskih sindikatov Solidarnost in Slovenski zvezi sindikatov Alternativa, ki menita, da razhajanj ne gre reševati na ulicah.
