Šmučeva: Doletela nas bo uravnilovka zgodovinskih razsežnosti

Sonja Šmuc je na posvetu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) z naslovom Domino učinek zakona o minimalni plači opozorila, da je težko govoriti o minimalni plači, ne da bi izpadel vzvišen in nečuteč, saj so prejemniki teh plač ranljiva skupina.

Strinjala se je, da jih je treba ščititi, a mednarodne konvencije navajajo, da je treba vprašanje minimalne plače reševati v socialnem dialogu, ki edini omogoča pretehtano odločitev. Če preskočimo to varovalko, nastanejo družbeni problemi, je pojasnila.

In prav to se je po njenih besedah zgodilo lani, ko je slovenska politika s sprejetjem nepremišljenega zakona, ki ni bil usklajen, ki ni skladen ne s pravno ne s socialno in ne z ekonomsko logiko ter ga ni pospremil noben izračun učinkov po panogah ali regijah, vse izpostavila resnim tveganjem.

Poseg politike v minimalno plačo naj bi bil povsem nepotreben, saj je trg dela "več kot deloval". Lani je Slovenija beležila  rekordno zaposlenost, masa plač v gospodarstvu se je v zadnjem desetletju povečala za 24 odstotkov, tako da so bili proračun ter pokojninska in zdravstvena blagajna na rekordni ravni, je spomnila.

V GZS se zato ne morejo sprijazniti z grobim posegom v sistem minimalne plače. "Tisti, ki pravijo, da so delavcem zagotovili višje plače, so neiskreni. Niso povedali, da bo novela zakona najbolj udarila po ranljivih posameznikih, podjetjih in panogah, pa tudi po malo manj ranljivih," je bila ostra Šmučeva.

Raziskave namreč kažejo, da so službe že zdaj težje dosegljive prav posameznikom z manj znanja in izkušnjami in teh po Sloveniji ni malo, je navedla. Zaradi višje minimalne plače naj bi podjetja, ki jih ukrep ne bo dotolkel, produktivnost krepila tudi z avtomatizacijo delovnih procesov, zaradi česar bo prišlo do manjših potreb po zaposlovanju ljudi, ki zdaj delajo na manj zahtevnih delovnih mestih.

Šmuceva napovedala, da nas bo doletela 'uravnilovka zgodovinskih razsežnosti'

Poleg tega bodo stroški v podjetjih zaradi sprememb zelo narasli. "Po naših izračunih bodo učinki uskladitve minimalne plače v 2020 petkrat večji kot ob letošnji uskladitvi minimalne plače," je pojasnila. GZS zato pričakuje rast vhodnih stroškov, "to pa bo pognalo konkurenčnost slovenskih podjetij navzdol, zlasti izvozno usmerjenih". "Posledično bodo zrasle tudi cene za vse državljane – od osnovnih živil, vrtcev, domov za starejše," je nanizala.

Šmučeva je napovedala še, da nas bo doletela "uravnilovka zgodovinskih razsežnosti". Boji se, da bo na minimalni plači pristala polovica zaposlenih v državi.

V okviru razprave se je oglasilo več podjetnikov

Vsi so se zavzeli za spremembo zakonodaje. Bogdan Božac (Marles hiše) je poudaril, da se bodo stroški dela v gradbeništvu na račun predvidenih sprememb zvišali za 12 odstotkov, v nekaterih podjetjih celo za 18 odstotkov. Sredstva za investicije se bodo po njegovih besedah skrčila s 112 na 63 milijonov evrov, panoga pa se bo zato začela krčiti. V petih letih naj bi se število zaposlenih znižalo za okoli 10.000.

Direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc je opozoril, da bo novela zakona povzročila, da bo na minimalni plači 84 odstotkov vseh zaposlenih v komunalnih podjetjih in da bo strošek dela presegel 20 odstotkov. Komunalna podjetja bodo to prelila v ceno storitev, tako da naj bi se te v naslednjem letu zvišale za med 16 in 18 odstotkov.

Nina Kos (Lek) je izpostavila, da bo zvišanje minimalne plače prineslo verižno reakcijo, da bo padel sistem nagrajevanja in da delodajalci pred uveljavitvijo sprememb, napovedano za januar 2020, ne bi smeli biti prepuščeni sami sebi.

Kot je bilo slišati, naj bi bilo težko tudi v tekstilni industriji, papirni in papirnopredelovalni panogi ter trgovini. V slednji naj bi se stroški dela okrepili za 450 milijonov evrov, prav za toliko naj bi bilo nato tudi podražitev.

Podjetnike jezi, ker se medtem v javnem sektorju nihče ne sekira, če bo izgubljeno kakšno delovno mesto, prav tako ne, če bo porabljenih več sredstev. Da bodo s svojimi svarili kaj dosegli pri vladi, pa ne verjamejo.

Novela zakona je minimalno plačo z okoli 638 evrov neto letos zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Poleg tega ureja časovnico izločitve dodatkov iz minimalne plače – dodatki bodo iz minimalne plače izločeni s 1. januarjem 2020 – ter formulo za njen izračun, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.

Direktorica pravne službe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Katarina Prebil je na današnjem posvetu opozorila, da so se predstavniki gospodarstva dolžni odzvati na poseg politike v sistem minimalne plače. Kot je opozorila, bi se minimalna plača morala usklajevati s predhodnim posvetovanjem socialnih partnerjev, nespoštovanje socialnega dialoga pa vodi v centralno oblastno vodenje in nadzor gospodarstva.

"Oblastno delovanje brez strokovnih podlag, brez analitičnega razmisleka, vodi v nekontrolirano spreminjanje poslovnega okolja, ki ima lahko nepopravljive posledice in povzroči škodo, kratkoročno in dolgoročno," je izpostavila.

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je poudaril, da se je bruto minimalna plača v Sloveniji v zadnjih 10 letih nominalno povečala za 297 evrov, relativno pa za 51 odstotkov. Med 21 državami EU z minimalno plačo se je Slovenija po nominalnem zvišanju uvrstila na peto mesto, po relativnem zvišanju pa na 10. mesto.

Medtem se je razmerje med povprečno in minimalno plačo v Sloveniji po Ivančevih besedah od leta 2009, ko je bilo pri 44,2 odstotka, do lani zvišalo na 54,1 odstotka, s tem odstotkom pa se je Slovenija med 21 državami EU uvrstila na prvo mesto. S 1. januarjem se bo to razmerje še povečalo, in sicer za odstotno točko na 55 odstotkov, je napovedal.

Milan Vodopivec s Fakultete za management Univerze na Primorskem je predstavil rezultate raziskave o dolgoročnih učinkih zvišanja minimalne plače na zaposlenost in poslovanje podjetij v Sloveniji v preteklosti. Kot je izpostavil, je zvišanje minimalne plače marca 2010 prispevalo k zmanjšanju zaposlenosti in k večji brezposelnosti.

Ob tem je poudaril, da so še posebej zgovorni rezultati, da zvišanje minimalne plače ni prineslo večjega deleža v skupnem fondu plač za skupino delavcev s to plačo, temveč se je ta celo poslabšal. "Manevrski prostor za zvišanje minimalne plače je torej omejen, torej je omejena tudi vloga minimalnih plač kot ukrepa za zmanjševanje revščine," je dejal. V tej luči je po njegovih beseda

Sindikati: Opozorila delodajalcev o usodnih posledicah preveč drastična

Sindikati pod nobenim pogojem ne bodo pristali na spreminjanje lani sprejete novele zakona o minimalni plači ali na odlaganje njene uveljavitve v prihodnost, pa je ob robu posveta GZS poudarila izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje. Opozorila delodajalcev o usodnih posledicah je ocenila za preveč drastična.

Govorci so na današnjem dogodku popolnoma zanemarili vidik tistih, ki ustvarjajo produktivnost, dodano vrednost, je ob robu posveta Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Domino učinek zakona o minimalni plači danes v Ljubljani opozorila Pojetova. "Treba je upoštevati, da gre za plačilo za opravljeno delo za polni delovni čas," je poudarila.

V povezavi z opozorili delodajalcev in ekonomistov, da bodo višje minimalne plače povzročile izgubo delovnih mest, je dejala, da te izjave temeljijo na analizah iz preteklosti in da danes realnih podatkov, ki bi nakazovali tak razplet, ni. "Menimo, da tako drastičnih učinkov ne bo, da so še rezerve. Vedno pa se najdejo podjetja, ki niso zmožna plačevanja minimalnih standardov," je dejala.

V tej luči je spomnila na danes predstavljeni podatek, da je nominalno zvišanje minimalne plače za 23 odstotkov, izvedeno leta 2010, prineslo izgubo 26.000 delovnih mest. "Danes, devet let po tem, pa imamo eno najvišjih gospodarskih rasti, najnižjo stopnjo brezposelnosti, delodajalci se soočajo z velikimi težavami, kje pridobiti kadre," je bila optimistična.

Glede opozoril, da se bodo višji stroški dela prevalili v zvišanje cen blaga in storitev, pa je izpostavila, da bi se to lahko zgodilo, da pa ne verjame, da v tolikšnem obsegu, kot napovedujejo delodajalci.

Sama sicer problem vidi drugje, in sicer v tem, da ima Slovenija plačni model, ki izhaja še iz socialističnega sistema. "Že dve leti nazaj smo delodajalce pozivali, da se pristopi k prenovi plačnega modela. Če bi ga danes imeli, potem teh problemov ne bi bilo. A niso pokazali volje za to. Letos smo jim ponudili splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, v kateri bi lahko prenovili plačni sistem in olajšali prehod, pa nekega interesa z njihove strani znova ni," je bila kritična.

"Slovenija se mora opredeliti, da noče graditi svojega konkurenčnega modela na račun nizkih plač delavcev, da to ni tista vizija prihodnosti, ki si jo želimo. Stvar vodstev podjetij pa je, da izboljšajo produktivnost in najdejo nove trge," je pozvala.

Sindikati po njenih besedah pod nobenim pogojem ne bodo pristali na spreminjanje zakona o minimalni plači ali prelaganja njegove uveljavitve v prihodnost.

Levica: Napovedi Šmuceve niso nič drugega, kot njeno staro sporočilo z zelo neposrečeno izjavo o bogatih revežih

Na današnje navedbe generalne direktorice GZS Sonje Šmuc se je odzval tudi poslanec in koordinator Levice Luka Mesec.

Kot je izpostavil na na novinarski konferenci v Ljubljani, skuša GZS poseči v zakon v minimalni plači in predvsem preprečiti, da bi bili iz nje od 1. januarja 2020 izločeni dodatki. Spomnil je, da je bil zakon, ki so ga pripravili v Levici, podprlo pa ga je 52 poslancev, v DZ sprejel brez glasu proti.

Po Meščevih pojasnilih je Šmuceva danes na posvetu zbornice z naslovom Domino učinek zakona o minimalni plači zakon "spodbijala s popolnoma ideološkimi očitki". Poslanca je zmotila njena ocena, da je bil poseg v zakon lansko jesen nepotreben, saj da je trg dela deloval, in se vprašal, za koga trg dela ni deloval.

Leta 2017 je 268.000 ljudi živelo pod pragom revščine, od tega je bilo 56.000 delovno aktivnih. Tako je bila v letu pred posegom v minimalno plačo, ko Šmučeva pravi, da je trg dela deloval, petina ljudi, ki so živeli pod pragom revščine, delovno aktivnih.

"Tak trg dela, oprostite, ni deloval," je poudaril. Pri pripravi zakona so po njegovem izhajali iz tega, da nihče, ki dela, ne sme biti reven in da si vsak, ki dela, zasluži dostojno življenje, postopno zvišanje plače v treh letih pa gospodarstvu daje čas za prilagoditev.

Mesec je zavrnil tudi očitek, da bo minimalna plača povzročila težave v podjetjih, zlasti izvozno usmerjenih. Kot je poudaril, 80 odstotkov ljudi v državi, ki prejema minimalno plačo, prihaja iz trgovine, gradbeništva, izobraževanja, prometa, gostinstva in zdravstva, torej iz storitvenega sektorja, ne izvoznega. "Izvozna podjetje ne bodo imela težav, storitvena pa jih tudi ne bi smela imeti, ker je pri njih stroškovna konkurenčnost bistveno manj pomembna kot pri izvoznikih," je dejal.

Navedbo, da se bodo posledično zvišale cene tudi za državljane, je Mesec zavrnil s podatkom, da v Avstriji prodajalec prejme 1700 evrov bruto plače, kar je skoraj dvakratnik naše minimalne plače, pa so cene v trgovinah tam nižje kot pri nas. Glede Šmučeve napovedi, da nas bo doletela "uravnilovka zgodovinskih razsežnosti", pa je dejal, da to ni nič drugega, kot njeno staro sporočilo "z zelo neposrečeno izjavo o bogatih revežih".