Gače, ki so edino dolenjsko-belokranjsko smučišče, so se začele polniti že takoj ob začetku zimskih šolskih počitnic : "Po zelo dolgem času imamo odprto celotno smučišče," nam je pojasnil Borut Koprivnik. Po torkovem remontu na vrhu bodo od srede naprej spet odprte vse naprave in vsi tereni.
"Na začetku zime je sicer pritisnil mraz in smo zasnežili, vendar nam je ta odjuga, ki je trajala tri tedne, pobrala ves sneg. Zdaj pa smo imeli končno srečo in smo dobili več kot metrsko pošiljko snega, tako da bodo lepe počitnice," je zadovoljen. Že med prvim počitniškem koncem tedna je na sveže zapadlem snegu uživalo skoraj 1500 smučarjev.
Le dve vmesni uri brez smuke
Zahodna polovica države sicer še čaka na počitnice v svoji regiji, kljub temu pa so tudi njihova smučišča že zdaj dobro obiskana. V Mojstrani bo smučišče delovalo med obema počitniškima tednoma, tako ves dan kot zvečer. "Že ta teden je veliko zanimanja, saj so ljudje iz vzhodne Slovenije prišli sem na dopust, saj imamo kar nekaj apartmajev," pojasnjuje Metod Zebovec. Ko se bodo počitnice za oba dela države zaključile, pa bo tamkajšnje smučišče čez dan obratovalo le ob koncih tedna: "Razen med počitnicami ni rentabilno, da bi delovali ves čas tudi med tednom, saj je premalo obiska."
Nočna smuka pa bo na voljo ves čas: "Pomembno je, da lahko smučajo tudi vaščani, upokojenci, mladi. Pridejo ljudje s cele Gorenjske, z ljubljanskega konca, tudi z Dolenjske. Po tem smo znani," pove sogovornik, ki skrbi za približno 800 metrov dolgo progo na severni strani pobočja Mežaklje, kamor smučarje potegne ena vlečnica.
Za vzgojo prihodnjih generacij smučarske nacije
"Pretežni del slovenskih smučišč so v resnici mala smučišča," pojasnjuje Aleš Zalar, podpredsednik Združenja žičničarjev Slovenije, ki specifiko majhnih smučišč dobro pozna, saj je tudi sam predstavnik enega izmed njih. Zadnja leta namreč skuša oživeti zgodbo Zatrnika, kjer čakajo predvsem počitnice zahodnega in osrednjega dela Slovenije, ko bodo pripravili tudi praznični družinski dan na snegu.
"Na takih smučiščih se vzgaja naslednja generacija slovenskega smučarskega rodu. Najdete jih po celotni državi in ta dostopnost je zelo pomembna, sicer bi se lahko zgodilo, da en del Slovenije niti ne bi imel možnosti iti vsak konec tedna ali celo vsak dan na nek bližnji hrib. Tako ohranjamo sebe kot nacijo v smučarski kondiciji. Smučanje ni samo tekmovalni šport, smučanje je predvsem rekreacija, zdrav način življenja pozimi," poudarja.
Smučanje se sicer pogosto otepa očitkov, da gre za prestižen šport, ki zahteva debele denarnice: "Povprečna družina si težko privošči teden dni smučanja na znanih smučiščih, kjer jih bodo samo dnevne vozovnice za štiričlansko družino v Avstriji stale več kot 250 evrov, kje so še stroški prevoza, spanja, prehrane." Prednost malih smučišč je zato tudi večja cenovna dostopnost.
"Izraz majhno smučišče lahko sicer koga zavede, saj si marsikdo predstavlja, da gre za smučišče, kjer smučajo samo najmlajši. Vendar to ni res, saj ima marsikatero tovrstno smučišče tudi napravo za zahtevnejše smučarje, tako da gre lahko tudi za kombinacijo bolj zahtevne proge z manj zahtevnimi. Zato so primerna za družine, saj se starejši lahko normalno nasmučajo, hkrati pa se njihovi otroci naučijo pravih zavojev," pojasnjuje Zalar.
Dodaja, da tam vzgajajo generacijo smučarjev, ki bodo potem šli naprej na velika smučišča, zato so majhna smučišča del celovite ponudbe smučanja v Sloveniji: "Krvavec, Kranjska Gora, Vogel, Kope, Rogla, ki ponujajo zahtevnejše proge, bodo izgubili naše domače smučarje, če najmlajšim ne bomo omogočili, da se naučijo smučarskih prvin." Zalar zagotavlja, da se tega dobro zavedajo tudi vsi v združenju žičničarjev. "To je naš skupen in dolgoročen interes, da se tudi majhnim smučiščem pomaga," pravi.
Visoke zahteve, še višji stroški
Toda ta se vseeno soočajo z velikimi težavami. "Načeloma je zelo težko zagotoviti rentabilnost obratovanja majhnega smučišča. Zahteve, kaj vse mora tako smučišče ponujati z vidika varnosti na smučišču, usposobljenosti zaposlenih, reševalcev, nadzornikov, s seboj prinašajo izjemno visoke stroške. Smučišče s svojo ceno vozovnice te stroške zelo težko pokrijejo. Zato ogromno teh manjših smučišč dobiva pomoč zlasti matičnih občin, ki so zainteresirane, da na lokalnem območju ohranjajo to zimsko smučarsko ponudbo. Brez take pomoči, pa tudi državne, ki jo v zadnjih letih tudi majhna smučišča dobivajo – ta se je letos tudi nekoliko povečala, kar zelo pozdravljamo – bi zelo težko preživela," priznava.
Zlasti zato, ker so zime muhaste, in če ni naravnega snega, je potrebno umetno zasneževanje, ki pa je izredno drago, zato za neko majhno smučišče to težko pride v poštev kot reden način zagotavljanja ustrezne snežne podlage.
Omenjene finančne injekcije oz. pomoč države se ne nanašajo na investicije v nove naprave, ampak na pokrivanje dela stroškov vzdrževanja in obratovanja žičniških naprav, strošek umetnega zasneževanja pa ni priznan strošek, pravi Zalar. "Mi si bomo prizadevali, da bi v nadaljevanju našli način, da se tudi ta strošek vključi kot priznan strošek, zlasti zato, ker je to pravzaprav največji strošek. Pogovarjal sem se s kolegom z enega izmed smučišč, kjer so pet noči zasneževali dva kilometra dolgo progo s 25 snežnimi topovi. Za teh pet noči so nazadnje dobili račun 40.000 evrov. Tega oni s ceno smučarske vozovnice nikoli ne morejo pokriti."
Sogovornik priznava, da je dejstvo, da se bo moral smučarski svet prilagoditi klimatskim spremembam: "V prihodnosti verjetno ne bo mogoče zasneževati vseh prog, ampak se bo zasneževal samo del najbolj frekventnih smučarskih prog. To se v sosednji Avstriji že dogaja, ker imajo prav tako podobne težave kot mi, saj se majhna smučišča zaradi pomanjkanja snega zapirajo. Tukaj nismo mi v nekem izoliranem svetu, to je globalen trend," opozarja.
Zato je vse večji poudarek na prestrukturiranju smučišč v centre, ki ponujajo celoletne outdoor dejavnosti: "To je pa je seveda odvisno tudi od tega, kje to smučišče leži, ali ima v bližini kakšno močno turistično zaledje, ali konfiguracija terena omogoča vzpostavitev denimo kolesarskega parka." V to smer nameravajo tudi na Zatrniku, ki ga je občina Gorje, v kateri to smučišče pretežno leži, opredelila kot osrednje rekreacijsko-turistično središče na tem območju.
Začeli so z majhnimi koraki, s postavitvijo treh vlečnic za smučarje začetnike in za otroke, že dlje čas pa si prizadevajo, da bi dobili še sedežnico, kjer bi jim nato teren in bližina Bleda omogočila izvedbo številnih poletnih rekreativnih dejavnosti, povezanih z njo.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.