Ob začetku zimskih počitnic za šolarje na vzhodu države je na Kopah potekala novinarska konferenca, saj sta se slovenskim policistom na smučiščih tudi letos pridružila dva hrvaška. Pri opravljanju nalog bosta nosila hrvaško policijsko uniformo, prilagojeno za delo na smučiščih in ne bosta oborožena. Prav tako ne bosta izvajala policijskih pooblastil in ukrepov, za katere so pristojni le slovenski policisti. Na smučiščih Kope, Rogla in Kranjska Gora bosta pomagala do 2. marca.
Tovrstno sodelovanje je izjemno dobrodošlo, saj so mnogi hrvaški turisti, ki zimske počitnice izkoristijo za obisk slovenskih smučišč veseli, da imajo na smučiščih hrvaške policiste, sta poudarila Boštjan Kavc s Policijske uprave (PU) Celje in predstavnica hrvaške policije Elvira Jakopinec Lacković.
Smučanje je v Sloveniji izjemno priljubljen šport. Ker so številna urejena smučišča z žičniškimi napravami pozimi zelo obiskana, je za varno smuko vseh udeležencev treba upoštevati določena pravila.
Zakon o varnosti na smučiščih določa, da mora upravljavec smučišča na smučišču zagotoviti tak red, da je omogočeno varno smučanje ob upoštevanju odgovornosti smučarjev. To neposredno zagotavljajo nadzorniki v okviru pooblastil, ki jih imajo po zakonu. Nadzornike mora zagotoviti upravljavec smučišča. Postopke zoper smučarje, ki smučajo pod vplivom alkohola, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, pa izvaja zgolj policija.

Lastni ukrepi za varno smučanje
Za svojo varnost in varnost drugih na smučišču lahko najprej poskrbite sami:
- posvetujte se s strokovnjakom ob prvih poskusih smučanja,
- vpišite se v smučarsko šolo,
- poskrbite za psihofizično pripravo (smučanje se začne vsaj mesec pred smučarsko sezono s pripravo v telovadnici, na fitnesu ali v naravi),
- izberite primerno smučarsko opremo,
- prilagodite smučanje (upoštevanje stopnje znanja in sposobnosti ter vremenskih in terenskih razmer),
- spoznajte smučišče (preverjanje lokacije službe za reševanje, shranitev klicne številke reševalcev na smučišču, seznanitev z drugo vsebino informativnih tabel na smučišču),
- spoštujte zgoraj navedena mednarodna pravila obnašanja na smučišču (navodila o redu in varnosti ter o ravnanju smučarjev na smučišču, oznak na smučišču, navodila in opozorila nadzornikov ter policistov),
- ravnajte samoodgovorno,
- obvezna je uporaba smučarske čelade do vključno 14. leta starosti, vendar je priporočljiva tudi za preostale smučarje.

10 zlatih FIS pravil
Mednarodna smučarska zveza (FIS, francosko Fédération Internationale de Ski) pa je za večjo varnost postavila deset pravil obnašanja na smučišču. Kavc je na kratko povzel, česa smučarji ne smejo početi:
- zadrževati se na zoženih ali nepreglednih delih smučarske proge,
- smučati v času, ko je smučišče ali del smučišča zaprto,
- smučati zunaj prog, po neurejenem smučarskem prostoru,
- izvajati skokov na progi, razen na delu, kjer je to dovoljeno,
- smučati po vlečni poti vlečnice ali tako, da ogroža varnost ostalih na vlečnici,
- postavljati, prestavljati ali odstranjevati znake in naprave na smučišču,
- onesnaževati smučišča in okolice,
- voditi pse in druge živali po smučarski progi,
- smučati pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.
Smučarji se morajo zavedati, da na smučišču niso sami, da so tam tudi ranljivi udeleženci in posamezniki, ki morda niso tako vešči smučanja, kot smo sami. Smučanje naj vsi prilagodijo tudi vremenu in gostoti smučarjev, je poudaril.
- Pri nesreči je smučar dolžan po svojih močeh pomagati ponesrečencu. Smučar, kot udeleženec ali priča nesreče, odgovoren ali ne, se mora pustiti legitimirati.
Najpogosteje vzrok nesreč je pomanjkljivo smučarsko znanje
Statistični podatki glede lanske smučarske sezone, ki jih zbira in vodi pristojni inšpektorat za notranje zadeve, kažejo, da je bilo v nesrečah na 22 slovenskih smučiščih skupno udeleženih 625 oseb, od tega je bilo 525 smučarjev, 95 je bilo deskarjev. Največ poškodovanih smučarjev je utrpelo lahke telesne poškodbe, teh je bilo 514, medtem ko jih je 40 utrpelo hude telesne poškodbe.

Večina udeležencev v teh smučarskih nesrečah, in sicer 72 odstotkov vseh, je bila državljanov Slovenije. Med tujimi državljani pa je bilo največ udeleženih državljanov oziroma smučarjev s Hrvaške, in sicer deset odstotkov, je povedal Kavc.
Po starostnih kategorijah je bilo največ poškodovanih starih od 11 do 14 let. Najmlajši poškodovani udeleženec v lanski sezoni je bil star štiri leta, najstarejši pa 86 let; oba sta bila lahko telesno poškodovana.
Najpogosteje vzrok smučarskih nesreč je sicer pomanjkljivo smučarsko znanje. Veliko je zvinov, veliko je tudi izpahov kolen, pri čemer v teh primerih govorimo o lahkih telesnih poškodbah, je povedal Kavc. Število poškodovanih v smučarskih nesrečah je sicer v zadnjem desetletju v upadu.
Če policist zazna, da nekdo smuča pod vplivom alkohola, mu policist v skladu z zakonom odredi preizkus z alkotestom. Če smučar preizkus odkloni, ga ne opravi ali pa je pozitiven na preizkusu, mu policist odvzame smučarsko vozovnico, o tem obvesti upravljavca smučišča, ki blokira smučarsko vozovnico za tisti dan, prav tako ima ta smučar tisti dan prepoved ponovno kupiti smučarsko vozovnico. Globa za prekrške v teh primerih znaša od 400 do 800 evrov.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.