Predsednik državnega zbora France Cukjati je sporočil, da mora SMS, ki je v ponedeljek v DZ vložila pobudo za začetek postopka za razpis referenduma, na katerem bi se volivci opredeljevali do predlagane ukinitve komisije za preprečevanje korupcije, do ponedeljka do 10. ure ustrezno dopolniti pobudo. Vprašanje je po mnenju parlamentarne zakonodajno pravne službe nejasno, saj zakon o preprečevanju korupcije ne predvideva le ukinitev sedanje komisije, temveč tudi ustanovitev druge komisije, je dodal Cukjati.
To pa ureja 3. člen zakona o preprečevanju korupcije, ki ga referendumsko vprašanje ne zadeva. Ta člen govori o prenosu nekaterih pristojnosti s sedanje komisije na parlamentarno komisijo, zato se po Cukjatijevih navedbah postavlja vprašanje, kako naj zakonodajalec ravna v primeru, če bo referendumska volja izražena v korist sedanje komisije. Kaj pa bo s to novo komisijo, se je vprašal Cukjati.
Zaradi tega so že obvestili SMS, naj v skladu z navodilom parlamentarne zakonodajno pravne službe dopolni referendumsko vprašanje, da "bosta oba dela istega dogodka vključena", in sicer tako sporni člen kot tudi tretji člen zakona. V primeru, da bo v ponedeljek parlamentarna služba prišla do istega zaključka, torej da je treba ponovno dopolniti vprašanje, bodo poslanci v torek izvedli tretjo obravnavo zakona, je napovedal Cukjati.
Parlamentarna služba je tudi ugotovila, da ni potrebno ponovno zbirati 1000 podpisov, zato zadostuje, če bo SMS referendumsko pobudo dopolnil. Ob tem je Cukjati pobudnikom predlagal, naj se "neposredno povežejo z zakonodajno pravno službo, da se najde takšna formulacija, na katero bo tudi omenjena služba dala zeleno luč".
SMS: Pobudo bomo dopolnili
SMS bo referendumsko vprašanje dopolnila pravočasno, so sporočili iz SMS. Zaradi prihajajočih praznikov pa v SMS pričakujejo, da se bo DZ odločil za zakonsko najdaljši možni rok za zbiranje podpisov 45 dni. V stranki so sicer odločeni, da bodo izkoristili vse pravne možnosti, da do referenduma pride. Tako bodo zahtevali tudi preizkus odločitve državnega zbora na ustavnem sodišču, če DZ ne bo razpisal zbiranja podpisov.
le še korak do ukinitve?
Zaradi predlagane ukinitve tako imenovane Kosove protikorupcijske komisije so se sicer v Državnem zboru znova kresala mnenja. Poslanci so imeli na dnevnem redu prvo in najbrž tudi zadnje poročilo komisije. Največ težav pa jim je tokrat povzročalo ugotavljanje, ali je komisija politična ali ne.
Sicer so poslanke in poslanci obravnavali tudi poročilo komisije za preprečevanje korupcije od začetka njenega delovanja oktobra lani do konca letošnjega maja. Glede na to, da bo državni zbor komisijo predvidoma ukinil, se bodo poslanci s takšnim poročilom soočili prvič in verjetno tudi zadnjič.
Kos: 'Delali smo kljub številnim polenom'
Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos je pred državnim zborom povzel delovanje komisije od ustanovitve oktobra lani. Kot pravi, se je v prvih mesecih obstoja ukvarjala predvsem z vzpostavitvijo sistemov, ki jih predvideva zakon in je morala veliko časa ter energije potrošiti za formalizacijo v slovenskem prostoru povsem novih postopkov. Veliko energije pa so porabili tudi za odgovarjanje na očitke in dvome o upravičenosti obstoja komisije.
"Potem ko je komisija vzpostavila sistem, je opravila vrsto pomembnih nalog," je poveda Kos. Tako je sprejela akcijski načrt za sprejem nacionalne protikorupcijske strategije. V tem času sta se na komisijo obrnila 302 prijavitelja, kar kaže, da so jo državljani vzeli za svojo, čeprav nima pristojnosti za pregon korupcije.
Kot poudarja Kos, v državi ni drugega organa, ki bi mu državljani zaupali takšno število prijav. Po njegovih besedah je komisija opravljala svoje delo kljub številnim "polenom", grožnjam, zmanjševanju sredstev in diskreditaciji članov ter tako dokazala, da lahko v Sloveniji deluje tudi organ, "ki ga ne mara nihče, razen velikega dela državljanov".
Poslanci so ob obravnavi prvega in najbrž tudi zadnjega poročila komisije za preprečevanje korupcije pozornost namenili smiselnosti obstoja komisije kot samostojnega državnega organa ter ustreznosti še veljavnega zakona o preprečevanju korupcije. Zlasti v SNS, predlagateljici novega zakona, ki ob podpori vlade predvideva odpravo t.i. Kosove komisije, in SDS nasprotujejo njenemu delovanju, češ da ni upravičila pričakovanj, da je "sila potratna" in da nima nobenih pristojnosti za boj proti korupciji.
