Smrt, strah, pamet: miti in resnice o sovah

Sove so razširjene po vsem svetu. Enim prija hladnejše podnebje, drugim puščave, najdemo jih v travnatih pokrajinah ali tropskih deževnih gozdovih. A kjerkoli že živijo, so se dobro prilagodile na okolje."Manjši razpon peruti nekaterim omogoča let med drevesi, drugim pa daljše peruti omogočajo let nad odprtimi pokrajinami," so razložili iz Živalskega vrta (ZOO) Ljubljana.

Na svetu živi 205 vrst sov, v Sloveniji 10 

Močvirska uharica je v Sloveniji že izumrla. Močno ogrožene pri nas pa so pegasta sova, veliki skovik, velika uharica in čuk. Ranljive vrste so mali skovik, kozača in koconogi čuk, najmanj ogroženi pa mala uharica in lesna sova. Vse vrste sov pri nas ščiti Uredba o zavarovanju prostoživečih vrst, so pojasnili v ZOO Ljubljana.

Sove ogroža človek, ki neustavljivo uničuje in izkorišča naravno okolje. Problem so intenzivne kmetijske prakse, uporaba pesticidov in opuščanje kolobarjenja, kar zmanjšuje tudi število ostalih živali, s katerimi se nočne plenilke prehranjujejo."Poleg tega jih ogrožajo promet in daljnovodi, soočajo pa se tudi z izgubo primernih in varnih gnezdišč. Ponekod jih zaradi predsodkov še vedno zastrupljajo ali za trofeje pobirajo iz gnezd njihova jajca," so izpostavili v ZOO Ljubljana.

Sove vzbujajo predsodke in strah predvsem zaradi nočnega načina življenja, na drugi strani so simbol modrosti 

Ljudje še vedno verjamejo, da so te nočne ptice pametne zaradi velikih, naprej obrnjenih oči ter dnevnega mirovanja. Od nekdaj so jim pripisovali skrivnostnost, magičnost in modrost. Inteligenca pa se pri pticah v resnici meri z njihovo zmožnostjo reševanja problemov. Tako so pri tem veliko bolje kot sove uspešne na primer ptice pevke in papige. 

Nekateri verjamejo, da so sove opozorila za propad in kličejo smrt. Ljudje so do teh zaključkov prišli zaradi njihovega načina življenja. Kot nočno dejavne ptice namreč nekatere lovijo žuželke, ki jih privablja svetloba okoli naših razsvetljenih domov. "Pri tem se pogosto oglašajo, s čimer naj bi klicale smrt. A po življenju strežejo le svojemu plenu, nikakor pa ne ljudem," so poudarili v ZOO Ljubljana.

Čeprav podnevi delujejo zaspane, so pripravljene na akcijo

Sove po kljunu in krempljih spominjajo na ujede, vendar se od njih razlikujejo po številnih prilagoditvah na nočni način življenja. Njihove oči zaznajo najšibkejšo svetlobo, imajo oster sluh in neslišen let."Zelo dobro vidijo tudi podnevi, vendar se njihova zenica v močni svetlobi ne zapre toliko kot človeška, zato delno zaprejo oči in tako zaščitijo občutljive čutne celice v mrežnici. Pri tem so videti zaspane, čeprav poslušajo in so pripravljene na akcijo," so izpostavili v ZOO Ljubljana. 

Tako kot vse ptice tudi sove nimajo zob, zato plena ne morejo prežvečiti. Hrano morajo pogoltniti v celoti ali pa jo s kljunom raztrgati."Neprebavljive dele, kot so kosti, dlaka in perje, izbljuvajo. S proučevanjem izbljuvkov znanstveniki raziskujejo, s čim se posamezne vrste sov prehranjujejo," so pojasnili v ZOO Ljubljana.

Druženje s sovami v ZOO Ljubljana

Program ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o sovah, ki ga sicer obeležujemo 4. avgusta, bodo v ZOO Ljubljana organizirali danes in jutri. Obiskovalci bodo lahko spoznali prilagoditve sov na nočni način življenja, kako se razmnožujejo in kako skrbijo za mladiče."Razvozlali bomo, katere trditve o sovah, ki so del ljudskega izročila, so resnične in katere ne. Pogovarjali se bomo o sovah, ki živijo v Sloveniji ter ugotavljali, zakaj so ogrožene," so še obvestili iz ZOO Ljubljana.