Po poročanju Dnevnika naj bi sicer celjsko tožilstvo že lani začelo usmerjati predkazenski postopek glede ugotavljanja nepravilnosti pri nepregledanih vzorcih tkiv v celjski bolnišnici, vendar je zadeva še v predkazenskem postopku.
Na vprašanje, kako komentira smrt bolnice, je strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Radko Komadina odgovoril, da ne more govoriti o podatkih, ki so last svojcev umrle bolnice. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl pa je potrdil, da je tožilstvo pred dvema mesecema na sodišče podalo predlog o uvedbi posameznih preiskav zoper dva celjska in enega trboveljskega zdravnika, in sicer zaradi suma kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja. Preiskava še ni zaključena, če pa bodo zdravniki spoznani za krive, jim grozi zaporna kazen do enega leta.
Umrli bolnici so v celjski bolnišnici pred leti s hrbta odstranili znamenje, vzorec tkiva pa je bil poslan na histološko preiskavo. Ker bolnica ni bila obveščena, da je zbolela za rakom, se naprej ni zdravila. Šele takrat, ko je na telesu začela opažati kožne spremembe, se je ponovno obrnila na zdravnike v celjski bolnišnici ter na Onkološki inštitut v Ljubljani, kjer je bilo ugotovljeno, da ima maligni tumor. Ljubljanski onkologi so jo takoj začeli zdraviti, vendar je bil tumor neozdravljiv.
Pred enim letom je sicer v celjski bolnišnici izbruhnila afera, ko so mediji razkrili, da so celjski zdravniki v zadnjih 15 letih odvzeli 2500 vzorcev tkiv, ki potem niso bili histološko pregledani. Ministrstvo za zdravje je zato spomladi letos v celjski bolnišnici odredilo strokovni nadzor. Patolog z ljubljanskega onkološkega inštituta je pregledal 773 odvzetih vzorcev od že omenjenih 2500 in med njimi ugotovil 91 tumorjev. Ob izbruhu afere so v vodstvu celjske bolnišnice pojasnili, da je do zamud pri histoloških preiskavah prihajalo zaradi nezadostnega števila patologov, ki pa so odvzete vzorce lahko pošiljali na preiskave tudi v druge bolnišnice, če sami niso zmogli pregledati vseh vzorcev.
Minister za zdravje Dušan Keber pa je ob nedavnem obisku celjske bolnišnice in odgovornosti za zamudo pri opravi histoloških preiskav, poudaril, da ne želi nič "pometati pod preprogo", vendar konkretnih konsekvenc za posameznike ne bo, saj je šlo za kolektivno odgovornost. Najbolj odgovoren je po mnenju Kebra odstavljeni direktor celjske bolnišnice Samo Fakin, ki bi moral z odredbo odpraviti zamude pri tako pomembnih preiskavah.
Izjavo Komadine, ki je ob izbruhu afere novinarjem dejal, da so histološke preiskave nadomestili z drugimi preiskavami, je Keber označil za strokovno nekorektno. Minister je namreč prepričan, da cito-histološke preiskave ni možno nadomestiti z drugimi preiskavami. Ker pri zamudah v histoloških preiskavah javnosti ni bilo razkrito ime nobenega bolnika oz. ni prišlo do ugotavljanja škode, se upravni nadzor ni lotil individualnega preverjanja posameznih primerov.
