Smrdeča gošča na Savi: 'Velik otok odmirajočih alg ni naraven pojav', gre za fekalije?

O situaciji na Cajhnovem jezu na sotočju Save Bohinjske in Save Dolinke na Lancovem je radovljiška občina 26. avgusta obvestila Inšpektorat RS za naravne vire in prostor. Na občini so v prijavi navedli, da glede na izgled gošče obstaja velika verjetnost, da gre v tem primeru ponovno za izliv fekalnih odplak v reko Savo.

Ker odziva ni bilo in se stanje na jezu iz dneva v dan slabša, je občina v sredo inšpektorat ponovno pozvala k takojšnji obravnavi zadeve in k nujnemu ukrepanju, da se ne bi ponovila zgodba iz leta 2018, ko je smrdeča gošča prekrila vodno gladino reke Save na celotnem območju jeza.

Pred šestimi leti je situacijo rešila Občina Radovljica, ki je s pomočjo gasilskih društev in Komunale Radovljica izvedla ter financirala zahtevno intervencijsko čiščenje jezu, vključno z odvozom gošče na primerno stalno deponijo. Za interventno reševanje situacije so se na občini odločili tudi tokrat. Kot so pojasnili, gre namreč za velik okoljski problem, ki škoduje vodnemu ekosistemu in s smradom močno obremenjuje prebivalce Lancovega.

Krajani menijo, da bi bil razlog za onesnaženje lahko izliv fekalnih odplak iz blejske občine oziroma tamkajšnje čistilne naprave. Blejski župan Anton Mežan je ta očitek zavrnil. Ko je povedal, so mu strokovne službe zagotovile, da na njihovi čistilni napravi v tem času ni bilo nobenih težav in da ta ne more biti vzrok onesnaženja.

Velik otok odmirajočih alg ni naraven pojav 

Situacijo na Lancovem so si ogledali tudi strokovnjaki Inštituta za ihtiološke in ekološke raziskave Revivo, ki so poudarili, da velik otok odmirajočih alg na sotočju Save Dolinke in Save Bohinjke ni naraven pojav, temveč nastaja v kombinaciji pregrevanja reke in prevelikega vnosa hranil, ki je lahko tudi posledica fekalnih odplak ali vode iz čistilne naprave. 

Takšne primere smo lahko na obeh Savah spremljali že nekajkrat, so spomnili na inštitutu, kjer območje sotočja spremljajo že dlje časa in kjer jih trenutna situacija močno skrbi. Ugotavljajo, da so težave na tem območju pogoste in da je treba ta del Save revitalizirati ter omogočiti prehodnost rečne struge in vodnih organizmov. S tem bi dvignili kakovost celotnega naravnega okolja in pretočnost ter zmanjšali pojav pregrevanja in posledično nabiranja gnijočih alg.  

Na inštitutu se jim zdi ključno, da se ob takih dogodkih vključijo tudi državne institucije, ki so za vode zadolžene in skrbijo za red in stanje voda. Menijo, da bi bili nujni analiza vode in ugotavljanje vzročnosti nastalega stanja ter ukrepanje z namenom zagotavljanja znosnih razmer na reki.

Ob tovrstnih pojavih se sicer vedno znova porajajo dvomi o zmogljivosti kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav na turistično obremenjenih območjih zgornje Gorenjske, kjer se v poletnem času število ljudi močno poveča, saj se prebivalcem pridruži še vsaj toliko turistov. Na Gorenjskem se tako že kažejo potrebe po nadgradnji kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav. 

Mežan je ocenil, da na Bledu ni glavna težava kapaciteta čistilne naprave, temveč to, da je preobremenjena z meteornimi in izvirskimi vodami, ki po mešanem kanalu tečejo nanjo. "Če bi potok Ušivec usmerjali kam drugam kot v kanalizacijo, bi zadevo že rešili," je prepričan.

Pojasnil je, da so v minulih letih na Bledu veliko vložili v gradnjo ločene meteorne in fekalne kanalizacije, a se v središču kraja znova združita in z veliko obremenitvijo pritečeta na čistilno napravo. "Potrebovali bi tri milijone evrov, da bi lahko s tlačnim vodom fekalno kanalizacijo speljali naprej od igralnice po Cankarjevi cesti na čistilno napravo, meteorno pa pod glavno cesto do Mlina in v potok Jezernica," je ocenil župan.

Dolgo je na Bledu veljalo prepričanje, da je z omenjenim projektom treba počakati do izgradnje južne obvoznice, saj da si dotlej ne morejo privoščiti zapore glavne ceste, a Mežan je prepričan, da bi z izmenično enosmernim prometom ali vožnjo čez Rečico tudi to lahko izvedli. Izkušnje z dolgotrajno enosmerno zaporo glavne ceste so namreč na Bledu imeli že letos zaradi sanacije konzolnega pločnika.

Mežan je ocenil, da bi se projekta lahko lotili takoj, ko bi bila zanj zagotovljena sredstva. Vendar blejska občina ne more z njim kandidirati za nepovratna sredstva, saj na kanal ne bi priklopili zahtevanih novih 2000 populacijskih enot. Zato Mežan apelira na pristojne v državi, naj pripravijo tudi kakšen razpis, na katerega bi se lahko prijavile še občine, ki so v preteklosti že marsikaj postorile in ne priklapljajo več novih populacijskih enot, a potrebujejo dopolnitev kanalizacijskih vodov, da bi rešile okoljske probleme in preprečile morebitne ekološke katastrofe.

Kranjskogorska županja Henrika Zupan je pojasnila, da ima Gorenjska precej potreb na področju urejanja komunalne infrastrukture. V Kranjski Gori opažajo, da je njihova čistilna naprava, ki je bila zgrajena leta 2001, obremenjena do zgornje meje.

Čistilno napravo bi radi nadgradili in posodobili, vendar za to ni na voljo dovolj sredstev, je opozorila županja. V dogovoru za razvoj regij je v novem finančnem okviru Gorenjski na voljo 40 milijonov evrov, evidentiranih pa je za skoraj 140 milijonov evrov potreb občin. Komunalna infrastruktura namreč že pregoreva po celotni zgornji Gorenjski, ob rasti števila prebivalstva in priklopu novih uporabnikov pa tudi širše, je opozorila županja.

Nadgradnjo čistilne naprave bi potrebovali tudi v Bohinju, kjer je vzpostavljena za 10.000 populacijskih enot. "Za 5500 Bohinjcev je dovolj velika. Problem je, ko pride turizem in se Bohinj napolni," je izpostavil bohinjski župan Jože Sodja. Spomnil je, da so državi v času gradnje čistilne naprave predlagali, da bi za dodatno kapaciteto 3000 populacijskih enot poskrbelo turistično gospodarstvo, a se to ni zgodilo.

Problem preobremenitve čistilne naprave po lanskem nasvetu strokovnjakov delno rešujejo tako, da v času velikih obremenitev moč čiščenja povečajo s tem, da namesto zraka vpihujejo kisik, kar omogoča hitrejšo razgradnjo. Jasno pa je, kot je izpostavil župan, da bo treba kmalu čistilno napravo nadgraditi in razširiti, saj nanjo postopno priklapljajo tudi celotno zgornjo bohinjsko dolino.