Pet minut po potresu v Turčiji so tresenje tal zaznale tudi slovenske naprave. Pri tem se zastavlja vprašanje, kako odporna je Slovenija proti potresom. "Pri nas je približno 100.000 stavb oziroma delov stavb, ki na dolgi rok ne dosegajo sprejemljivega potresnega tveganja, kar pomeni, da bi jih morali v določenem obdobju obnoviti oz. nadomestiti," razlaga Matjaž Dolšek s fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
Po zadnjih podatkih je potres, ki je prizadel jug Turčije in sever Sirije, terjal že več kot 4800 življenj. Samo iz Turčije hkrati poročajo o več kot 15.000 ranjenih, številni pa so še vedno ujeti pod ruševinami. Reševalci so se vso noč trudili, da bi prišli do njih, ponekod pa reševalne napore ovira tudi močno deževje.
Poleg tega skoraj 34 odstotkov Slovencev živi na območju, kjer je možen rušilni potres. "Ni možnosti, da bi prišlo do tako močnih potresov kot v Turčiji," medtem miri Gregor Rajh iz Arsa.
Bi pa se po drugi strani v Sloveniji lahko zgodil potres, kot smo mu bili priča v Petrinji, kjer je bilo poškodovanih več kot 33 tisoč stavb. "Smo naredili simulacijo s podobno magnitudo, kot je bila v Petrinji, in ocenili, da bi neposredna škoda, ki bi nastala na stavbah leta 2020 v Ljubljani, znašala približno 10 milijard evrov," pove Dolšek.
Ocenjena škoda bi bila danes zaradi inflacije še večja. Simulacija je ob tem pokazala tudi, da bi tovrsten potres zahteval okoli 500 žrtev. Bore malo smo se naučili tudi iz preteklih potresov na naših tleh. "Ko smo naredili simulacijo ljubljanskega potresa iz leta 1895 z magnitudo 6,1, je bilo izpostavljenih od 170 do 300.000 objektov na tem geografskem področju," pravi Dolšek.
V ljubljanski občini bi ob potresu osme stopnje brez strehe nad glavo ostalo skoraj 12.000 prebivalcev, začasno bi jih brez doma ostalo več kot 75.000. Kar sedem ljubljanskih stolpnic bi bilo najbolj smiselno porušiti, ker jih ni mogoče protipotresno utrditi. V Sloveniji bi za utrditev stavb potrebovali med 2,5 in 6 milijard evrov.
"V Sloveniji že dve leti poteka razprava, ki je naložila vladi, da sprejme resolucijo o krepitvi potresne odpornosti oz. stavb, objektov v državi. Pa vendar še vedno ni bila sprejeta," še opozarja Dolšek.
Čeprav v Sloveniji zabeležimo približno 200 potresov letno, Dolšek pravi, da se premalo zavedamo, v kakšnih stavbah živimo, in s tem svoja življenja nevede spravljamo v nevarnost. No, če želite preveriti, kako varna je stavba, v kateri živite, lahko to storite v aplikaciji POTROG.
KOMENTARJI (52)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.