SDS: Türk in Pahor sta zavozila državo, a še naprej pridigata

Premier Borut Pahor je razmišljal o tem, kam in kako naprej. Svoja svarila in smeri je objavil v časopisu Večer, tekst pa je objavil tudi na vladni spletni strani. Pahor pravi, da se ob premišljanjih o tem vprašanju v njem krepijo trije močni občutki. "Prvič, da je naš narod utrujen od zgodovinskih sprememb oziroma vanje ne verjame več, in to prav v trenutku, ko so za našo prihodnost tako odločilnega pomena. Drugič, da je to precej povezano z njegovim dvomom in nezaupanjem v politični in širše, vladajoči razred. In tretjič, da boleče podcenjuje vpliv razvoja procesov v svetu – zlasti v tistem delu, ki mu politično, gospodarsko in kulturno pripada – na razvoj družbenih procesov doma,“ piše Pahor, ki v nadaljevanju pravi, da je tak položaj duha razložljiv, saj smo se zadnje stoletje nenehno prilagajali spremembam.

Smo imeli prevelika pričakovanja? Zlasti glede rasti življenjskega standarda?

Šli smo od socializma, v katerem večina sploh ni več iskala alternative, v demokracijo in ustanovitev lastne države, pravi premier. Prav ti prelomnici sta od naroda zahtevali ogromno energije in vere v boljšo prihodnost. "Toda očitno so ju spremljala prevelika pričakovanja, zlasti glede rasti življenjskega standarda. Čeprav bo vsak zunanji opazovalec z iskrenostjo govoril o samostojni Sloveniji kot o zgodbi o uspehu, bo danes večina naših ljudi to sprejela ravnodušno. Deloma pojasnilo tiči v sedanji gospodarski krizi, ki je razgalila neenakost med ljudmi, navajenimi socialne uravnilovke. Večina glasno ugovarja socialnim razlikam, ki po njihovem mnenju, tudi upravičenem, niso rezultat dela, znanja in sposobnosti, temveč privilegiranosti skupin in posameznikov,“ se za ljudi boleče teme dotakne Pahor.

"Glavni vzrok za to naj bi bila politika. Zavestno ali zaradi malomarnosti. Ker naj bi tudi v sedanjem času kazala premalo vneme pri kaznovanju nepravilnosti in nepravičnosti, je izgubila zaupanje. Glavni delež pada na vlado, toda to nezaupanje je bolj ali manj samo geografsko vprašanje oddaljenosti od Gregorčičeve. V primerjavi z izkušnjo v preteklosti, ko so Slovenci pripadali večnacionalnim skupnostim, zdaj ni mogoče valiti krivde na oblast v tujih prestolnicah. Zaradi kratke državnosti in nepričakovano hude gospodarske krize, ki je odprla tudi vrednostna vprašanja razvoja družbe, se je preveč ljudi prehitro zadovoljilo z identifikacijo grešnega kozla – pokvarjenosti, nesposobnosti in odtujenosti politikov in tajkunov. Soočamo se z odsotnostjo prepotrebne intelektualne presoje sodobnega prostora in časa. V tem okviru je pomembno, če ne celo osrednje, vprašanje popačenosti procesa prvotne akumulacije kapitala in grabeža skupne lastnine. Vse to je dodatno razkrojilo običajno vero in upanje v prihodnost,“ je zapisal premier Pahor.

Zatekamo se k provincializmu, ki je nesposoben razumeti prepletenost in soodvisnost sodobnega sveta, katerega del smo?

Pahor v nadaljevanju razlaga, da smo zgodovinsko nevajeni odgovornosti za svojo lastno usodo in navajeni na hlapčevsko mentaliteto. A zdaj, ko smo samostojni, smo brez izgovora. Krivde več ne moremo valiti na tujo oblast in gospodarja. "Nismo še sposobni videti sebe kot suverenega subjekta v mednarodnih političnih, gospodarskih in drugih odnosih. Nismo navajeni, da gledamo v svet, da bi videli sebe, in videli svet, da bi gledali sebe. Zato se zatekamo k provincializmu, ki je nesposoben razumeti prepletenost in soodvisnost sodobnega sveta, katerega del smo. To je idealen humus za zmagoslavje demagogije in radikalizmov vseh vrst,“ je kritičen premier, ki dodaja, da nas je to pripeljalo v položaj, ki ga moramo videti kot nevaren status quo. "Slovenija, ki ne napreduje, nazaduje. Ni vmesne čakalnice. In zdaj moramo slišati enega zadnjih klicev za vkrcanje," opozarja.

Politična kriza – odvečen luksuz, ki si ga ne moremo privoščiti

V zapletenih okoliščinah, ki zahtevajo odločne odzive, bi bila politična kriza odvečen luksuz, ki si ga ne moremo privoščiti, čeprav je legitimen sopotnik demokracije, je zapisal premier Pahor. V političnem razredu mora priti do dogovora, kako na predčasnih volitvah izvoliti novo vlado brez nekoristne vmesne blokade odločanja. "Če večina ljudi misli, da je vlada poglavitni krivec po njihovem mnenju slabih razmer, potem je najboljše, da se ta ocena potrdi ali ovrže z delom nove vlade," piše premier. Večina sveta je po njegovih besedah drsela v recesijo, "mi pa smo se prehitevali v obljubah glede gospodarskega in socialnega napredka".

Slovenija je po njegovem mnenju kljub krizi zadržala visoko raven socialne povezanosti. "To je bila pravilna odločitev. Ta je dolgoročno vzdržna samo tako, da bomo več ustvarili ali se bolj zadolžili," meni Pahor in dodaja, da drugo ne pride v poštev.

Od sedanje ravni naprej bi bilo nadaljnje proračunsko zadolževanje in višanje javnega dolga v vseh pogledih nesprejemljivo, je prepričan premier. Reforme, ki morajo imeti za cilj tudi povečanje konkurenčnosti, so po njegovih besedah neizogibne. "Če jih ne bomo sprejeli in se hkrati ne bomo pustili ujeti v past zadolževanja, bo treba sorazmerno s socialnim položajem znižati življenjski standard prebivalstva," je opozoril.

Sedanje prevladujoče razumevanje nacionalnega interesa le kot deleža države v podjetjih in finančnih institucijah je napačno. Nacionalni interes je ustvariti razmere za pregledno, konkurenčno in odprto ekonomijo, ki bo privlačna za domače in tuje naložbe, kar zagotavlja čim več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.

Smo kolonija ali država?

Slovenija, zlasti kot članica EU, evrskega območja in Nata, ni brez možnosti, interesov in odgovornosti za sooblikovanje svoje in skupne evropske usode, meni Pahor. Pri tem kot osnovni pogoj izpostavlja, da je sama svoj lastni gospodar odločitev. "Če bi v kateri koli okoliščini postala življenjsko odvisna od odločitev kogar koli drugega, ne da bi nanje smela ali morala vplivati, bi v bistvu postala kolonija, ne več država," piše Pahor.

Pahor znova za to, da držimo z Nemčijo in Francijo

Po njegovem mnenju je zlasti pomembno, da skoraj za vsako ceno ostanemo v isti valutni skupini kot Nemčija in Francija. Če bo kdaj v prihodnje za večjo usklajenost ekonomskih in davčnih politik potrebna nova pogodba za evro, jo sooblikujmo in podprimo, predlaga Pahor. Zavzema se za krepitev siceršnje gospodarske, tehnološke in vsake druge povezanosti s tem krogom držav, zlasti Nemčijo. "Okrepimo strateško dobre odnose z Washingtonom, tudi kot prednostnim varnostnim zaveznikom, in z Moskvo, Ankaro, Pekingom in New Delhijem. Posebej Indijo, kot največjo demokracijo na svetu, a hitrim gospodarskim vzponom," še predlaga premier.

To je po Pahorjevih besedah smer in ne operativno izdelan program. "Sprejetje vloge največjega grešnega kozla je v takih kriznih okoliščinah dolžnost, ki izvira iz položaja. Tako najbolj odgovornemu v državi do neke mere zagotavlja, da povečanja nestrpnosti ne spusti v pogubno sovraštvo. Vse to in drugo, menim, je smer, ki se mi zdi za Slovenijo primerna. Počakajmo, da alternativa razloži, kaj ve in kako zna bolje," zaključi Pahor.