Korupcija ovira razvoj tudi v Uniji

78 odstotkov državljanov Evropske unije meni, da je korupcija v njihovi državi velik problem, v Sloveniji pa je tega mnenja kar 94 odstotka vprašanih, je pokazala raziskava Eurobarometer. V Evropski komisiji so korupcijo označili kot oviro za razvoj in oživljanje gospodarstva, vendar zagotavljajo, da so odločeni okrepiti boj proti njej. Komisija je tako v predlogu stockholmskega programa med drugim predlagala redno ocenjevanje protikorupcijskih naporov držav članic ter krepitev sodelovanja in izmenjavo dobrih praks na tem področju.

Korupcija se sicer v posameznih državah pojavlja v različnih oblikah, med drugim kot protizakonito financiranje političnih strank, pa tudi kot orodje za izvajanje organiziranega kriminala, za izogibanje plačila kazni ali za pridobivanje posameznih poslov, razpisanih v javnih razpisih. Več kot polovica vprašanih tudi meni, da je korupcija razširjena predvsem med politiki in uradniki, odgovornimi za izvajanje javnih razpisov in dodeljevanje gradbenih dovoljenj. Glede splošnega stanja o korupciji v Evropski uniji so še največ optimizma izrazili mladi (med 15 in 24 let), ki ocenjujejo, da je ta oblika kriminala sicer problem, vendar pa Unija po njihovem za boj proti korupciji stori dovolj.

Kos: Smo na prelomni točki

Medtem v protikorupcijski komisiji ob dnevu boja proti korupciji ugotavljajo, da so se pogoji za njihovo delovanje v Sloveniji v zadnjih letih poslabšali. Vodja Drago Kos razloge vidi v ''nekaterih manj posrečenih spremembah zakonodaje in v težji ekonomski situaciji, ki ustvarja še dodatne pogoje za porast korupcije''. Opozarja, da se bo situacija, če država ne bo hitro ukrepala, v kratkem še močno poslabšala.

Pozdravlja skorajšnji začetek dela policijskega Nacionalnega preiskovalnega urada in specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah korupcije, gospodarskega in organiziranega kriminala. Veseli ga tudi sprejetje novega zakona o integriteti v javnem sektorju.

''Smo na prelomni točki, ko je učinkovitost boja proti korupciji v veliki meri odvisna od delovanja novih institucij in udejanja določila omenjenega zakona.'' Po Kosovem mnenju bo v nasprotnem primeru Slovenija v boju proti korupciji stagnirala: ''Primerov korupcije bo vedno več. Ker ne bodo dobili ustreznega pravnega epiloga, bo sčasoma odvrnilo potencialne prijavitelje od naslednjih prijav takšnih anomalij. To bi pomenilo splošno porast korupcije v državi, imelo pa bi tudi skrajno negativne posledice v mednarodni skupnosti, še posebej pri OECD, kjer nas vsaka napaka lahko stane članstva v tej organizaciji, za katero si Slovenija prizadeva že lep čas.''

Vlado in državni zbor poziva, ''da kar najhitreje storita vse, kar je v njuni moči, da bo kar se da hitro sprejet omenjeni predpis s področja preprečevanja korupcije in da bosta novi instituciji svoje naloge začeli v celoti uresničevati čim prej. Samo tako se lahko v naši državi nadejamo, da se bo stanje na področju korupcije občutno izboljšalo.''