Samo lani so gospodinjstva v Sloveniji "zbrala" več kot 110 ton odpadne embalaže ali 133 kilogramov na človeka. 133 kilogramov! In po statističnih podatkih se količina odpadne embalaže povečuje – tako je bilo lani te za skoraj tretjino več kot leta 2013. Velikokrat v smeti roma tudi hrana in stare, a še uporabne stvari.
Zato se je v državah EU rodila ideja o evropskem tednu zmanjševanja odpadkov. Ideja je ozaveščati vse Evropejce o zmanjševanju odpadkov, ponovni uporabi in strategiji recikliranja.
Samo pomislite: v trgovini, na tržnici, ko si vzamemo kavo za na pot … povsod nas spremljajo vrečke in embalaža, ki na koncu postanejo odpadek. Nedavno sem zgroženo opazila, da koš z embalažo dva človeka lahko napolniva v enem samem dnevu. Pa se imava oba s partnerjem za okoljsko zavedna in paziva, da ne bi preveč smetila. A po večjem nakupu zalog hrane ne gre drugače (ok, gre, a na to stopnjo še nisva prilezla). Torej, odhod v trgovino. Nakup delikates. Papirnato-plastična embalaža in pogosto še en listič plastike vmes. "Da se salama ne prime". Paket testenin, ki jih doma pretresem v stekleno posodo. In ostane plastična vrečka, ki takoj roma v smeti. Pivo v pločevinkah. Mleko v kartonasti embalaži. Kilogram krompirja v vrečki. Tuna v konzervi. Tablica čokolade, zavita v lično embalažo. Da o kozmetičnih izdelkih sploh ne govorim. Seznam gre v nedogled!
Se sploh še kdo spomni časov, ko so v trgovinah hrano prodajali "na kilo", ko smo na tržnici sadje in zelenjavo dobili v škrnicelj in so bile plenice še pralne? Današnja potrošniška družba ima velik problem in ta problem je odpadna embalaža. To je povezano z načinom proizvodnje, ker se za pakiranje izdelkov velikokrat uporabi več embalaže, kot je potrebno, po drugi strani pa smo krivi tudi potrošniki sami, saj vsak dan ustvarimo veliko odpadne embalaže. Te je res ogromno, ogromno pa je tudi zanikanje ljudi. Da je čisto vseeno, ali stvari vržemo v en ali drug koš. A pri tem se mnogi ne zavedajo, da so največje breme za okolje smeti, ki obležijo nekje na nekem smetišču daleč od oči, namesto, da bi jih reciklirali. Dejstvo je, da je z odpadki, ki se znajdejo v napačnem košu, več dela, s tem pa so povezani tudi dodatni stroški. A veliko ljudem je za to čisto vseeno, dokler jih ne udari po žepu. Po drugi strani pa ob pravilnem ločevanju odpadkov zmanjšamo vplive na okolje, hkrati so ti odpadki vir surovin v industrij, z reciklažo pa porabimo tudi manj naravnih virov.
Občudujem ljudi, ki so se zavestno odločili, da bodo opravili z odpadki. Čudim se, kako je možno, da imajo na leto za en kozarec smeti. In to niso ljudje iz nekih daljnjih držav, živijo tudi v Sloveniji. In že z malimi prilagoditvami, spremembami nakupovalnih navad in vedenja, lahko vsak od nas ustvari manj smeti. Začnemo lahko s tem, da kupimo samo toliko hrane, kot je potrebujemo. V trgovini ne vzemite vrečke, če je res ne potrebujete. Namesto tega vzemite s seboj vrečko za večkratno uporabo. Poskusite namesto pripravljenih omak v embalaži skuhati svojo iz svežih sestavin. Že res, da kuhanje vzame več časa, a naredili boste dvakratno dobro. Jedli boste bolj zdravo in imeli manj odpadkov.
Predvsem pa se vse začne pri otrocih. In lepo je slišati, da se vedno več šol pridružuje raznim projektom in akcijam, kjer se mladi med drugim učijo, kako biti bolj prijazni do okolja. Akcije zbiranja odpadnega papirja so postale že stalnica, tudi akcije zbiranja plastičnih zamaškov so zelo razširjene, šole vedno več reciklirajo, odpovedale so se plastičnim vrečkam pri malici, pa plastičnim kozarčkom, ponekod so uvedli hladilnike za odvečno malico ...
Upanje za boljšo prihodnost z manj odpadki so tudi projekti na nivoju države in občin. Tako sta se na primer že leta 2014 Ljubljana in Vrhnika pridružili evropski mreži lokalnih skupnosti na poti do življenja brez odpadkov. V Sloveniji tudi številne druge občine reciklirajo 60 ali 70 odstotkov odpadkov. A to je še vedno malo v primerjavi s Švedsko, ki reciklira kar 99 odstotkov odpadkov, in je lahko zgled celemu svetu. Manj kot odstotek smeti iz gospodinjstev na Švedskem konča na smetiščih. Ostale ali reciklirajo ali sežigajo, s čimer dobivajo energijo za ogrevanje švedskih domov in za elektriko. Bomo kdaj tudi mi prišli tako daleč?
KOMENTARJI (44)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.