Morje prekrila sluzasta koprena, ki se v nočnih urah lahko modro svetlika

Pogled na morje te dni ni prav nič prijeten, saj ga pokriva plast rjave sluzi. Sluzenje se je začelo v globinah, kasneje pa so se želatinaste prevleke pojavile tudi na površini. Gre za naraven pojav, pojasnjujejo na Morski biološki postaji. "Sluz nastane zaradi delovanja fitoplanktona, ki pod določenimi pogoji velik delež proizvedene organske snovi izloči v vodo, vendar natančni vzroki in mehanizmi nastanka še danes niso popolnoma razjasnjeni," so  pojasnili. 

Pojav, ki mu s strokovnimi besedami pravimo občasna hiperprodukcija sluzastih makroagregatov, v severnem Jadranu ni nič novega, so zapisali. Zadnjič smo pojav pri nas, sicer v precej manjšem obsegu, opazovali v letih 2014 in 2018, prvi zapisi o njem pa segajo v leto 1729. 

"Sluzasti makroagregati so najrazličnejših barv (v belih, rožnatih, rumenih in rjavih odtenkih), oblik (drobni sluzasti kosmiči, nitke, zavese, splete, oblaki, sluzaste oz. želatinaste površinske odeje) in velikosti (od nekaj milimetrov do nekaj kilometrov), njihova horizontalna in vertikalna razporeditev pa je odvisna od različnih dejavnikov. Običajno se agregacije sluzi pričnejo kopičiti v globljih slojih (na meji temperaturnega oz. gostotnega preskoka), potem pa se pojavijo tudi na površini, najverjetneje zaradi v sluzi ujetih plinastih mehurčkov, ki jih dvignejo na površino. Vetrovi in površinski tokovi jih čez dan zanesejo proti obali, kjer se nakopičijo, predvsem v zaprtih predelih, mandračih, na plažah," so pristavili še nekaj zanimivih podrobnosti. 

Za kopalce sluz sama po sebi ni nevarna, se pa vanjo lahko ujamejo številni, tudi patogeni organizmi, na primer fekalne bakterije, za katere ni ravno zaželeno, da zaidejo v telo. Nekateri poročajo tudi o iritacijah na koži, na Morski biološki postaji pa jih tolažijo, da gre za fizične poškodbe, ki jih povzročijo različni skeletni delci in delci sedimenta, ki se prav tako ujamejo v plast sluzi. 

"Veliko bolj negativen vpliv ima sluz na organizme, ki živijo pritrjeni na dnu ali na počasi premikajoče se živali, saj se ti sluzi ne morejo umaknit. Zaradi velike količine sluzi je lahko njihovo dihanje oteženo oz. onemogočeno, kar lahko privede do pogina," so dodali. 

Pojav sluzenja v severnem Jadranu so letos najprej zabeležili v okolici Rovinja, in sicer v začetku junija. Pojav so povezali z obilnim spomladanskim cvetenjem fitoplanktona, ki so mu botrovale izdatne padavine in pritoki rek. Pri nas smo takrat opazili le manjše sluzaste kosmiče in nitke, a kaj, ko so jim hitro sledili tudi večji oblaki sluzi. Trenutno se ta razteza v celotnem Tržaškem zalivu in tudi širše v severnem Jadranu.

Čeprav nič kaj lepa na pogled, pa skriva tudi bolj privlačno presenečenje v obliki modro-vijoličnega svetlikanja. "Kot zanimivost omenimo še to: v nočnih urah lahko v sluzi, nabrani na površini, opazujemo pojav bioluminiscence. Če v sluz namreč dregnemo s palico ali vanjo vržemo kamenje, bomo opazili modro-vijolično svetlikanje. Pojav sproščanja svetlobe je pogost pri različnih morskih organizmih, ljudje pa ga največkrat zaznamo zaradi mikroskopsko majhnih fitoplanktonskih organizmov," so zapisali strokovnjaki z Morske biološke postaje.

V preteklosti so se sluzasti agregati razbili oz. razgradili po močnejšem vetru ali nevihtah in pričakujemo, da bo tudi tokrat tako, so zaključili.