Na slovenski obali rjava sluz, na Hrvaškem bela pena

Kot so sporočili z Nacionalnega inštituta za biologijo, sluz nastane zaradi delovanja fitoplanktona, ki pod določenimi pogoji veliko proizvedene organske snovi izloči v vodo.

Z Morske biološke postaje Piran so za RTV sporočili, da bi lahko trajalo tudi več tednov, da mikroorganizmi sluz razgradijo. Možnost je tudi, da bi jo odpihnila močnejša burja, a za zdaj vremenska napoved tega ne predvideva.

Medtem pa je veter sluz že razpihal in premešal ob obali Umaga, kjer je plaža namesto z rjavkasto želatino sedaj prekrita z belo "peno". 

Sluz sicer poleg amorfne želatinaste mase vključuje najrazličnejše žive in nežive delce, ki se vanjo ujamejo, med drugim fitoplankton, zooplankton in njihove izločke, ličinke in jajca drugih živali, različne skeletne delce oz. druge ostanke različnih rastlinskih ter živalskih celic, bakterije, cvetni prah, ciste ter mineralne delce iz morskih usedlin in kopenskega izvora.

Sluzasti makroagregati so najrazličnejših barv, oblik in velikosti, njihova razporeditev pa je odvisna od različnih dejavnikov. Običajno se agregacije sluzi začnejo kopičiti v globljih slojih, potem pa se pojavijo tudi na površini. Vetrovi in površinski tokovi jih čez dan zanesejo proti obali, kjer se nakopičijo, predvsem v zaprtih predelih, mandračih, na plažah.

Prvi zapisi o pojavu sluzenja že v letu 1729

Zdravja kopalcev sluz sicer ne ogroža, ker pa se vanje ujamejo številni organizmi, ki so lahko tudi patogeni, se izpostavljanje vseeno odsvetuje. Kot so še sporočili z Nacionalnega inštituta za biologijo, pojava sluzenja tokrat niso opazili zgolj v slovenskih obalnih mestih, temveč tudi v celotnem Tržaškem zalivu in širše v severnem Jadranu.

Čeprav pojav sluzenja ni ravno pogost, prvi zapisi o tem v severnem Jadranu segajo že v leto 1729. Zadnji tak pojav na tem območju se je zgodil leta 2018.