Gladina morja spet čista
Večje krpe ali oblaki sluzi se v Piranskem zalivu zadržujejo na globini od pet do sedem metrov. Potapljači Morske biološke postaje so v sredo opravili več potopov v Piranskem zalivu in ugotovili, da na gladini ni sluzi oziroma se pojavi šele na odprtem morju zunaj linije Savudrijski rt - Piranska punta.
Po nestanovitnem, vetrovnem in deževnem vremenu je sluz v gostejših slojih potonila v globino, kjer se redči in je na dnu skoraj ni opaziti, saj so potapljači zasledili le ostanke sluzi na manjšem delu morskega dna. Raziskovalci ocenjujejo, da je proga površinske sluzi na odprtem morju široka približno deset metrov, dolga pa med 400 in 500 metrov. Med potopom v Fiesi so raziskovalci na globini šestih metrov naleteli na sloj zelo goste sluzi.
Podoben pojav sluzi v morju so na Morski biološki postaji v zadnjih desetletjih zabeležili tudi v letih 1988, 1989, 1991, 1997 in 2000, največje razsežnosti pa je imel leta 1989. V sluzi je preko 95 odstotkov vode, glavna kemijska sestavina pa so sladkorji. Dosedanje raziskave kažejo, da sluz ni škodljiva za zdravje ljudi.
Za kopanje z izjemo rečnih primerna večina analiziranih vod
V mesecu juniju so zdravstveni inšpektorji v okviru rednega nadzora nad kopališči zajeli 86 letnih bazenskih kopališč po Sloveniji, kjer so inšpektorji opravili tako inšpekcijske preglede kot tudi odvzem vzorcev kopalnih vod iz 150 bazenov. Poročilo glavne zdravstvene inšpektorice Republike Slovenije Dunje Sever kaže, da je bilo pri dobrih 40 odstotkov fizikalno-kemijskih preiskav odvzetih vzorcev kopalnih vod ugotovljeno odstopanje od predpisanih vrednosti parametrov, in sicer predvsem na račun prostega preostalega klora. Odstopanja glede pomembnejših mikrobioloških parametrov, ki obsegajo tako indikatorje fekalnega onesnaženja kot tudi prisotnost aerobnih mezofilnih bakterij ter bakterije pseudomonas aeruginosa pa so bila ugotovljena v 15 odstotkih odvzetih vzorcev.
V vseh primerih odstopanj pri kopalnih vodah so bili z določbami odrejeni ukrepi za uskladitev higiene kopalne vode, kar morajo upravljalci kopališč izkazovati s tedenskim pošiljanjem rezultatov analiz kontrolnih vzorcev pristojnim inšpektorjem, ki so odvzeli inšpekcijski vzorec. Del rezultatov analiz kontrolnih vzorcev s kopališč, kjer so bila ugotovljena odstopanja, so inšpektorji že prejeli - ti rezultati kažejo, da so upravljalci poskrbeli za odpravo ugotovljenih odstopanj.
Slaba mikrobiološka kvaliteta rek je po oceni inšpektorice predvsem posledica vpliva neočiščenih odpadnih vod - iztokov kanalizacije. Za izboljšanje kvalitete vodotokov oz. za uporabo teh tudi v rekreativne namene je nujno potrebno odpadne vode pred izlivom v reke predhodno očistiti na bioloških čistilnih napravah, je še zapisano v poročilu. Voda z neustreznimi mikrobiološkimi izvidi lahko ogroža zdravje ljudi, pitje mikrobiološko neustrezne kopalne vode pa lahko povzroči okužbo s povzročitelji črevesnih nalezljivih obolenj, ki se kažejo z zvišano telesno temperaturo, bruhanjem, drisko in bolečinami v trebuhu.
Na inšpektoratu še opozarjajo, da kopanje v vodah z neustreznimi mikrobiološkimi preiskavami posebej ogroža zdravje otrok, ker so otroci bolj dovzetni za okužbe, med kopanjem pa nenamerno popijejo tudi več vode kot odrasli. Vsem morebitnim kopalcem, ki se bodo kopali v rekah, glavna zdravstvena inšpektorica priporoča, da rečne vode med kopanjem ne požirajo in da se v čim krajšem času po kopanju oprhajo s čisto pitno vodo. O ugotovitvah oz. rezultatih analiz so tudi obvestili občine, kjer so bili vzorci odvzeti, tako da so te lahko opozorile morebitne kopalce na načine, ki so ustaljeni v regiji.
