'Joras, prekini gladovno stavko'

Na nujnem sestanku vodij koalicijskih poslanskih skupin in zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki ga je zahtevala SLS, je le-ta od vlade zahtevala, naj se s hrvaško stranjo čim prej usede za skupno mizo in reši vprašanje meje, sicer bo Joška Jorasa, ki gladovno stavka že dva tedna, pahnila v še globljo krizo.

Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je ob tem povedal, da so se na uro in pol dolgem sestanku seznanili z razmerami na meji oz. s stanjem pri Jorasu. "Splošno mnenje v koaliciji je, da Jorasa pozivamo, naj prekine gladovno stavko, saj je ta nevarna za njegovo zdravje in življenje," je poudaril.

Povedal je še, da so se na srečanju dogovorili, da pustijo, da dogovarjanja tečejo naprej. Na vprašanje o tem, ali bo za soboto napovedani shod Zavoda 25. junij v Sečovljah kljub vsemu potekal, pa je Presečnik odgovoril, da to ni stvar niti koalicije niti SLS, pač pa Zavoda 25. junij. "Kakšna rešitev se bo našla, je stvar nadaljnjih dogovarjanj," je dejal, ni pa želel povedati, kako blizu rešitvi so.

Presečnik je še dodal, da je na srečanju sicer pričakoval več podatkov, je pa poudaril, da 'je diplomaciji treba pustiti nekaj časa'. Ob tem je tudi osebno pozval Jorasa, naj prekine gladovno stavko.

Jandroković: Ne dvigujmo napetosti!

Predsednik društva Zavod 25. junij Marjan Podobnik je napovedal, da bodo začeli izvajati akcije državljanske nepokorščine, ki lahko pomenijo tudi zaprtje obmejnega prehoda Sečovlje, če ne bodo do 17. maja umaknjena cvetlična korita, ki ovirajo pot do Jorasove domačije. Za ta dan so tudi napovedali shod v Sečovljah.

Joras, ki je javni shod poskušal prijaviti na policijski postaji v Luciji, štiri dni pred demonstracijami v Sečovljah še vedno nima uradnega dovoljenja za zborovanje. Čeprav bi morali policisti po zakonu samo sprejeti vlogo in dati nanjo žig, saj je organizator za shod pridobil vsa potrebna soglasja, pa primorski policisti prijave niso hoteli sprejeti.

Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković je ob tem poudaril, da si Hrvaška želi mirno in civilizirano urejati odprta vprašanja s svojimi sosedami in dejal, da ni treba dvigovati napetosti med Slovenijo in Hrvaško.

Minister za zunanje zadeve in evropske integracije je tudi ponovil, da si Hrvaška prizadeva, da bi odprta vprašanja med Zagrebom in Ljubljano predali v urejanje nekemu od mednarodnih pravosodnih teles in da bi njegovo odločitev sprejela parlamenta obeh držav.

'Dobra volja lahko pripelje do odločitve o lokaciji arbitraže'

Minister Rupel je sicer na seji odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) že spregovoril o zadnjem aktualnem dogajanju ob Dragonji, pa tudi o nadaljnji dinamiki pogovorov slovensko-hrvaške skupine mednarodnopravnih strokovnjakov glede vprašanja meje.

Strinjal se je z opozorilom glede izogibanja incidentom, saj je to po njegovih besedah zaveza, ki z večjim ali manjšim uspehom traja od leta 2005. Meni, da so dogodki ob Dragonji povezani tudi z živahnim političnim življenjem pred volitvami v Sloveniji.

"Težava enega od obmejnih prebivalcev, Joška Jorasa, je polna čustvenega naboja in je važen element za politiko," je povedal in dodal: "Ne smemo pozabiti, da je bilo področje, kjer stoji Jorasova hiša, predmet pogajanj v času sporazumevanja med Hrvaško in Slovenijo leta 2001, da so takrat ti zaselki prišli na hrvaško stran, vendarle pa je Hrvaška to slovensko koncesijo nagradila z določenimi rešitvami, predvsem ko je šlo za dostop do mednarodnih voda. Ko se je ta zgodba izjalovila, ko je bil ta sporazum s hrvaške strani odpovedan, ti dogovori ne veljajo več in smo tam, kjer smo bili, da vztrajamo pri tem, da je to slovenska zemlja."

Spomnil je, da EU pričakuje, da bo Hrvaška rešila vprašanje meje pred vstopom vanjo. Minister ne pričakuje, da bi bila katerakoli prihodnja vlada v Sloveniji pripravljena spregledati ta pogoj.

Glede nadaljnje dinamike pogovorov slovensko-hrvaške skupine mednarodnopravnih strokovnjakov o vprašanju meje, je Rupel pojasnil, da bo maja nov sestanek, na katerem naj bi se pogovarjali o tem, ali so vprašanja, ki jih je postavila Slovenija, sprejemljiva, in o nadaljnjih korakih. "Verjamem, da je ob dobri volji hrvaške strani mogoče priti do odločitve o lokaciji arbitraže in o tem izhodišču relativno kmalu."

Varuhinja pričakuje prijateljski pogovor

Kot je pojasnila varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, se varuh ne opredeljuje do vsebine mejnega spora sosednjih držav, lahko pa zahteva od državnih organov, da sprejmejo takšne ukrepe, da bo Jorasu in njegovi družini omogočeno normalno življenje. "Tega ne moremo rešiti po sodni poti, temveč po politični," je opozorila.

Glede pogovora s hrvaškim ombudsmanom je pojasnila, da z njim nimajo sklenjenega dogovora, zato kaj več kot prijateljskega pogovora ni moč pričakovati. Varuha bo zaprosila, da se v okviru svojih pristojnosti zavzame za ustrezen dogovor pristojnih organov obeh držav.