SLS v volilni boj z ZZP in novim regionalnim modelom. 'Slovenija ni Ljubljana, čeprav dejansko tako tudi deluje'

Slovenska ljudska stranka (SLS) bo na letošnjih volitvah nastopila skupaj z Zvezo za Primorsko (ZZP). Odločitev je bila potrjena na internih organih z obeh strani, temelji pa na močni programski sinergiji zlasti skozi prizmo predlaganih ukrepov na področju decentralizacije, debirokratizacije in demokratizacije Slovenije. Kot so sporočili, skupen volilni nastop SLS in ZZP pomeni novost v slovenskem političnem prostoru, saj postavlja v ospredje programsko in ne politično ideološko povezovanje kot aktivno prizadevanje za dvig kakovosti bivanja vseh slovenskih državljanov po vsej Sloveniji.

Predlagajo nov model pokrajin

Slovenija čim prej potrebuje nov model pokrajin, ki bo bliže ljudem in lokalnemu okolju, opozarjajo v SLS in ZZP. “Govorimo o razvojnem modelu pokrajin, ki bo zagotavljal večjo avtonomijo odločanja, upravljanja in financiranja. Slovenija ni Ljubljana, čeprav dejansko tako tudi deluje. Monocentrični model namreč sili ljudi k množičnim dnevnim migracijam v Ljubljano kot osrednje gospodarsko in upravno središče, ostala slovenska mesta in podeželje pa zaostajajo v razvoju, poslovnih priložnosti, kakovosti bivanja ter izgubljajo ključen potencial – ljudi, zlasti mlade generacije,” so opozorili.

V SLS in ZZP zato predlagajo nov koncept regionalne politike, ena od značilnosti le-te pa postaja strateški pristop, ki v odločanje in upravljanje z regionalno politiko skuša pritegniti čim več deležnikov na različnih nivojih upravljanja. Osnovni razvojni problem Slovenije ostaja pomanjkanje podjetniške iniciative, inovacij, specifičnega znanja, medregionalnih ter mednarodnih povezav in nerazvita infrastruktura. Nov model pokrajin je tako pravi odgovor na naštete izzive, opozarjajo.

Največ županov prihaja iz stranke SLS, zato ni presenečenje, da je regionalna politika v ospredju njihovega programa. Kot opozarjajo, Slovenija spada med najbolj centralizirane države. “Problematika financiranja občin v Sloveniji ima dva izvora: nepravilno vertikalno davčno strukturo in/ali neustrezno postavljene meje občin. Iz tega izhajajo nesorazmerja v prihodkih, stroških, primerni porabi ter posledično višini potrebne finančne izravnave po občinah,” opozarjajo. Po njihovem mnenju Slovenija regij oziroma pokrajin sploh nima.

Kaj prinaša nov model pokrajin?

Model, ki ga predlagata SLS in ZZP, občinam podeljuje večjo avtonomnost pri oblikovanju alternativnih finančnih virov skozi različne modele koncesionarstva in javno zasebnega partnerstva. S tem bi občine bistveno izboljšale svojo proračunsko kondicijo in povečale svoje razvojne priložnosti, opozarjajo. S tem bi zmanjšali razlike med posameznimi geografskimi območji države, zagotovili fleksibilnejše poslovanje in upravljanje, večjo odpornost na globalne spremembe ter boljšo izkoriščenost človeških in naravnih virov.

Predsednik SLS Marko Zidanšek pravi, da je povezovanje z ZZP “dobro za Slovenijo, saj je svež dokaz, da zmoremo preseči ideološke razprtije in poenotiti programske usmeritve ter s tem bistveno pripomoči k dvigu politične kulture in osvežitvi vse bolj zatohlega političnega prostora v Sloveniji”. V naslednjih tednih bodo iskali širši politični konsenz za uvedbo novega modela pokrajin.

Častni predsednik ZZP in predsednik Programskega sveta ZZP Pavel Gregorčič je opozoril, da se zavedo, da s samostojnim nastopom nimajo dovolj možnosti, da bi prestopili volilni prag ter se uvrstili kot nova politična sila v državni zbor. “Povezovanje s Slovensko ljudsko stranko pomeni velik korak na poti do zastavljenih ciljev ter posledično s tem do dejanskih premikov na področju demokratizacije, decentralizacije in deregulacije, ki jo Slovenija in zlasti Slovenci še kako zelo potrebujemo,” je dejal Gregorčič.

Podpredsednik Programskega sveta Zveze za Primorsko Peter Velikonja je dejal, da sta ključna razvojna problema Slovenije način zbiranja in upravljanja z javnimi sredstvi, ki je izrazito centraliziran, in pretirana regulacija (predpisovanje in omejevanje) s posledično birokratizacijo in odločanjem od zgoraj navzdol. “Država centralno razporeja več kot 90 odstotkov javnih sredstev, zato regionalizem vidimo kot eno od nujnih rešitev. Regije vidimo kot del organizacijskih sprememb sistema zbiranja in upravljanja z javnim denarjem. Gre za prenosa skupnih nalog in pristojnosti iz občin na pokrajine in prenos vseh vsebin, ki se lažje rešujejo na nižjih nivojih, iz pristojnosti države na pokrajinski nivo,” pojasnjuje Velikonja in dodaja: “S tem ne povzročamo dodatnih stroškov, ampak zgolj prerazporejamo sredstva in funkcije. Cilj ustanavljanja pokrajin je z istimi ali nižjimi stroški ustvariti bolj kvaliteten servis državljanom in državljankam."