Roko v ogenj za sporazum

Premier Borut Pahor je po seji vlade zatrdil, da kot predsednik vlade prevzema največjo subjektivno in objektivno odgovornost za arbitražni sporazum. "Ne bi dal roke v ogenj za ta sporazum, če ne bi bil prepričan, da je dober," je poudaril.

Povedal je še, da bo javnost z vsebino sporazuma seznanjena, ko bo Evropska komisija ta dokument predložila zunanjima ministroma Slovenije in Hrvaške. "To se bo zgodilo zelo v kratkem," je napovedal. Pri tem je poudaril, da je za Slovenijo bistveno, da arbitražno sodišče določi stik slovenskih teritorialnih voda z odprtim morjem. "Prepričan sem, da zdaj delamo nekaj, kar je dobro za dobre medsosedske odnose, za regijo in Evropo," je še dejal Pahor.

Na očitke, da predlog sporazuma nima podpore opozicije, je Pahor spomnil, da v zadnjih 18 letih ni bilo enotnega mnenja glede reševanja odnosov s Hrvaško. "Pričakovati, da se bo to poenotilo, bi bilo iluzorno," je poudaril. Dejal je še, da je cilj slovenske zunanje politike, da ima z vsemi sosedami kar najbolj urejene odnose, vendar ne za vsako ceno.

Pahor pričakuje čimprejšnje parafiranje sporazuma in nato podpis, sledi odločanje v obeh parlamentih, v državnem zboru pa najbrž tudi ratifikacija, za katero zadostuje navadna večina.

SLS napoveduje referendum in interpelacijo

Včerajšnji četrtek bo šel v zgodovino "kot dan, ko sta se slovenska vlada in večina slovenske politike odrekli slovenskemu teritorialnemu stiku z odprtim morjem in s tem statusu Slovenije kot pomorske države“, so v SLS, kjer so zaradi slovenskega da arbitraži napovedali interpelacijo zoper zunanjega ministra Samuela Žbogarja zapisali v njeni obrazložitvi.

Kdaj jo bodo vložili, nam v stranki sicer še niso znali povedati, odgovor na vprašanje, zakaj, pa je: ker se bojijo izgube slovenskega ozemlja. "Po izgubi Trsta, Gorice in Celovca v prejšnjem stoletju bi se namreč s tako vsebino arbitraže, ki bi odločila izključno o slovenskem ozemlju in morju, Slovenija sama odrekla celovitosti Piranskega zaliva, teritorialnemu stiku z odprtim morjem in delom ozemlja od Istre do Prekmurja,“ je dejal predsednik stranke Radovan Žerjav.

Po njegovih besedah so Žbogarjeve trditve, da sporazum ščiti slovenske interese, zavajanje javnosti. "Gre za popolno zavajanje javnosti, ki pa zaradi odločitve zunanjega ministrstva in vlade o tajnosti arbitražnega dokumenta tega sploh ne more preverjati oz. presojati. Ker poznamo natančno vsebino arbitražnega sporazuma, pa vemo, da ta ne ščiti glavnih nacionalnih interesov, saj teritorialnega stika Slovenije z odprtim morjem, ki bi Sloveniji dajal pravico določiti epikontinentalni pas in razglasiti izključno ekonomsko in ribolovno cono, sploh ne predvideva,“ je napoved interpelacije obrazložil Žerjav.

Kapitulacija!

"SLS te kapitulacije slovenske politike ne sprejema in bo naredila vse, da ljudje na referendumu ta arbitražni sporazum zavrnejo,“ so še zapisali v stranki. Dodali so, da ob SNS, ki je že podprla referendumsko pobudo, pričakujejo tudi podporo poslancev SDS. S tem bi imeli več kot potrebnih 30 poslanskih podpisov in se tako izognili potrebi po zbiranju 40 tisoč podpisov državljanov.

"Mislim, da si mora tako koalicijska kot opozicijska politika prizadevati, da na referendumu sliši mnenje ljudi o zadevi, o kateri sprašuje, ne o vladi. Za slednje imamo volitve," pa je o referendumu dejal Pahor.

Konec zastoja na hrvaški poti v EU

Po enem letu zastojev bo Hrvaška v petek v Bruslju nadaljevala pristopna pogajanja z EU, in sicer bo na pristopni konferenci na ministrski ravni odprla šest in zaprla pet poglavij. Vzporedno se bodo ponovno začela pogajanja o reševanju vprašanja slovensko-hrvaške meje, na katerih bosta sodelovala tudi predsedstvo EU in Evropska komisija.