'Popuščali ne bomo nikomur'

Po besedah Boruta Pahorja bi bil kakršenkoli komentar, ki bi ga v SLS razumeli kot poseganje v njihovo politično avtonomijo, neprimeren. Ob tem je spomnil na položaj SD, ko so bili leta 2004 povabljeni, da razmislijo o vstopu v vlado Janeza Janše. Ker je bila stranka glede tega vprašanja preveč razdeljena, se za vstop v koalicijo ni odločila, kar se je po Pahorjevih besedah izkazalo za pravilno. "Stranka, ki ni homogena v odločitvi, ali je sodelovanje v vladi koristno zanjo in za državo, je na pravi poti, če se odloči, da ostane v opoziciji," je še poudaril.

Na vprašanje, ali bodo morali pri sestavljanju koalicije sedaj bolj popustiti zahtevam DeSUS, pa Pahor pravi, da zaradi težavnih razmer, ki se obetajo, ne bodo popuščali nikomur.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec pa na vprašanje, ali bodo v stranki zaradi svojega položaja "dvignili ceno", odgovarja, da bo njihova cena ostala enaka kot doslej. Zahtevali bodo le tisto, kar so zahtevali ves čas, to pa izboljšanje položaja upokojencev ter zavzemanje za javno zdravstvo in šolstvo. Glede kadrosvkih zadev Erjavec še vedno vztraja pri ministrstvu več, kot ga bo imela najmanjša koalicijska stranka, prav tako bi si želel nadaljevati z vodenjem obrambnega resorja.

SLS in SMS še naprej skupaj?

Kot je znano, so člani glavnega odbora SLS z 92 glasovi za in 63 glasovi proti odločili, da bo stranka prihodnja štiri leta v opoziciji. “Sam sem sicer menil, da je dobro, da gremo v pogovore in da v času koalicijskih pogajanj realiziramo kakšno točko iz našega programa. Vendar je bilo pričakovati, da se bo stranka odločila za opozicijo,“ je povedal Bojan Šrot, ki še naprej ostaja na čelu SLS. Zaupnico mu je izglasoval tudi glavni odbor.

SLS je na zadnjih parlamentarnih volitvah nastopila skupaj z SMS. Skupna lista je dobila pet poslancev, vsi so člani SLS. V SMS so bili po volitvah bolj naklonjeni ideji, da skupna lista vstopi v vladno koalicijo. “Nismo forsirali vstopa v koalicijo, čeprav smo pripravili vsebine za morebitna pogajanja. Vseeno jih bomo poslali bodočemu mandatarju, saj delamo za to, da se kaj spremeni,“ je za 24ur.com povedal predsednik SMS Darko Krajnc.

V stranki bodo odločitev SLS o ‘selitvi’ v opozicijo obravnavali na sestanku v prihodnjih dneh, Krajnc pa pričakuje nadaljevanje sodelovanja. “Vse je odvisno od fair playa naših partnerjev iz SLS. Počakali bomo, da se povolilne burke umirijo. Nedvomno so k rezultatu skupne liste veliko pripomogli tudi glasovi naših volivcev, zato pričakujem, da bodo v SLS to spoštovali. Ne vidim razlogov, da ne bi v SMS mogli sodelovati s poslanci SLS in prek njih predstaviti naše ideje in pobude,“ meni Krajnc.

Poslanska skupina SLS SMS?

“Formalnopravno gledano se mora poslanska skupina imenovati SLS SMS, torej z imenom, kot je lista nastopila na volitvah. Če bi se hoteli imenovati samo SLS, bi morali najprej izstopiti iz SLS SMS in ustanoviti novo poslansko skupino. Vztrajamo, da se poslanska skupina imenuje SLS SMS,“ pravi Krajnc.

Kot smo izvedeli, naj bi se v SLS bolj nagibali k temu, da se nova poslanska skupina, katere začasni vodja je Jakob Presečnik, imenuje samo po njih. Torej SLS. Predstavnica stranka za odnose z javnostmi Lejla Kogej je sicer povedala, da niso sprejeli še nobene odločitve, je pa opozorila, da so imeli z SMS sklenjeno predvolilno koalicijo. “Formalnopravno to ni povolilna koalicija. Se bo treba dogovoriti, kako se bo sodelovanje nadaljevalo, pri čemer ne gre pozabiti, da ni bil z liste SMS izvoljen noben poslanec.“

Skupna prihodnost SLS in SMS je torej pod vprašajem. Skoraj zagotovo pa stranki ne bosta imeli skupne liste na evropskih volitvah prihodnje leto. “Skupna nam je sicer zelena barva, vendar na evropskem nivoju pripadamo različnim političnim skupinam. Predstavniki SMS smo ravno v Parizu na sestanku Evropskih zelenih. Kako bomo nastopili na evropskih volitvah, še ni znano, pogovarjamo se za sodelovanje tudi z nekaterimi drugimi zelenimi opcijami v Sloveniji,“ je zaključil Krajnc.

Battelli in Göncz optimistična

Poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz je po sestanku s Pahorjem dejal, da se bo v prihodnjem mandatu zavzel za sprejem manjšinskega zakona. Njegov italijanski kolega Roberto Battelli pa verjame, da se bodo tudi v prihodnje odpirale različne perspektive za izboljšanje položaja narodnih skupnosti.

Pahor pa je po ločenih sestankih s predstavnikoma narodnih skupnosti poudaril, da k poslancema ni prišel po podporo za novo vlado, si pa želi, da bi ne glede na njuno odločitev o podpori pri zaupnici mandatarju in vladi v koalicijsko pogodbo zapisali nekaj "njunih programskih stremljenj".

Po besedah predsednika SD poslanca narodnih skupnosti predstavljata državljane Slovenije, ki imajo poleg drugih pravic tudi pravice z naslova avtohtone narodnostne skupnosti. Kot je izpostavil, je zagotavljanje teh pravic za državo ustavna dolžnost in tudi interes države. "Samo tako se ljudje iz obeh skupnosti počutijo v obeh identitetah doma - kot pripadniki Slovenije in kot pripadniki svoje narodnostne skupnosti," je povedal.

Ob sestanku se je pojavila zamisel o splošnem zakonu o avtohtonih narodnih skupnostih. Kot je izpostavil Pahor, bi bilo treba preučiti, ali je splošen krovni zakon prava rešitev za to, da se implementirajo v področnih zakonih sicer že zagotovljene pravice. Po njegovo težava ni v tem, da rešitev ne bi bilo zapisanih v zakonih, pač pa v tem, da se ne izvajajo. Če bo prišlo do "sprejemljivih kompromisov" za narodne skupnosti in za vlado, bi tak zakon tudi vlada podprla, je napovedal.

Göncz je povedal, da je znotraj skupnosti že uskladil stališča, ki jih je Pahorju predstavil in so neke vrste pogoj za sodelovanje v naslednjih štirih letih za njegovo glasovanje za zaupnico vladi. Dejal je, da je bil s slišanim zadovoljen. Kot je prepričan, bi bilo treba spremeniti tudi volilno zakonodajo, saj je način volitev po njegovo prezapleten in povzroča veliko težav. Po njegovo bi bilo treba urediti tudi zakon o popisu prebivalstva in sicer v delu, ki se tiče možnosti izrekanja dvojne identitete.

Po besedah Battellija pa je bil pogovor s Pahorjem preliminaren. "Menim pa, da je bil zelo odprt in ploden in da bo po vsej verjetnosti nova vlada nadaljevala tam, kjer smo zapustili delo v prejšnjem mandatu," je povedal. Kot je napovedal, bodo na tekstu koalicijske pogodbe še delali, a če bodo v njej prisotne misli, ki jih je Pahor izrazil na današnjem sestanku, potem "ne bo večjih težav s podporo taki vladi".