Na seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP) je premier Borut Pahor napovedal, da bo jutri odpotoval v Stockholm, kjer bo v prisotnosti švedskega predsedovanja Evropski uniji s hrvaško kolegico Jadranko Kosor podpisal arbitražni sporazum o mejnem sporu med državama.
Pred člani odbora je tudi zagotovil, da bo sporazum pred ratifikacijo v državnem zboru predal v ustavno presojo ustavnemu sodišču.
Sicer je odbor na nujni seji po več kot štiriurni razpravi potrdil poročilo o pogajanjih za sklenitev arbitražnega sporazuma s Hrvaško ter nova stališča in besedilo usklajenega sporazuma. Sklepe je potrdilo 10 članov odbora iz vrst koalicije, medtem ko je opozicija glasovanje obstruirala. Pahor je ocenil, da je bila razprava burna, kljub dolgi razpravi pa sta opozicija in koalicija ostali vsaka na svojem bregu.
Slovenija ima pripravljeno svojo izjavo
Glede tega, da bi lahko ob sporazumu Hrvaška priložila tudi enostransko izjavo o neprejudiciranju, pa je Pahor napovedal, da bo le-to v tem primeru priložila tudi Slovenija. V njej bo pisalo, da izjava Hrvaške nima učinka na arbitražni sporazum. Če pa jo bo arbitražno sodišče upoštevalo, potem Slovenija izjavlja, da se nič v arbitražnem sporazumu ne razume kot odpoved Slovenije njeni pravici do ozemeljskega stika z odprtim morjem. Izjavo bo v primeru, da jo bo predložila tudi Hrvaška, ponudil v potrditev slovenskemu parlamentu ob ratifikaciji arbitražnega sporazuma.
Glede referenduma o arbitražnem sporazumu, ki ga je tik pred začetkom seje OZP napovedala opozicija, pa je Pahor povedal, da ga ne podpira. Pojasnil je, da nasprotuje temu, "da ljudje na referendumu odločijo o usodi arbitražnega sporazuma", da pa ga bo z vso odgovornostjo branil kot ugodnega za Slovenijo. "Po 18 letih smo prišli do predloga, ki bo, ko bo arbitražno sodišče zaključilo svoje delo, dokončno rešil vprašanje meje."
Opozicija napoveduje odgovor, mogoča tudi interpelacija
Uro pred začetkom nujne seje omenjenega odbora so se namreč sesetali voditelji parlamentarnih opozicijskih strank. Dogovorili so se, da bodo po podpisu arbitražnega sporazuma sprejeli skupno izjavo, ena izmed možnosti, ki bi jo lahko izjava vključevala, pa je tudi interpelacija premierja Pahorja.
Predsednik stranke SLS Radovan Žerjav je za oddajo Svet napovedal, da bodo najprej izvedli referendum o arbitražnem sporazumu. Po njegovih besedah naj bi podpise zanj prispevali tudi poslanci stranke SDS, kar pomeni, da bo podpisov dovolj za razpis referenduma. Glede izida ni dajal izjav, povedal pa je, da so možni prav vsi ukrepi, a bodo o njih odločali postopoma.
Nekdanji premier Janez Janša in predsednik SDS pa je povedal, da interpelacija niti ne bo potrebna, če bo premier držal besedo in odstopil v primeru, da bo na referendumu zavrnjen arbitražni sporazum.
Stranka SLS tudi napoveduje, da bo v državni zbor vložila pobudo, da se hkrati izvede posvetovalni referendum z vprašanjem: "Ali ste za to, da Slovenija podpre vstop Hrvaške v Evropsko unijo, vendar pod pogojem, da se ta umakne s slovenskega ozemlja in morja in da Slovenija ohrani teritorialni stik z odprtim morjem?"
SLS kritična do koalicije, ministra in premierja
Že prej pa je stranka SLS v sporočilu za javnost zapisala, da bo uporabila vsa legalna sredstva za ohranitev ozemlja, morja in teritorialnega stika z mednarodnimi vodami, saj bi morebitna izguba imela po njihovih besedah za državo velike gospodarske in politične posledice. V stranki so prepričani, da bo Slovenija po referendumu, na katerem bodo volivci po njihovem prepričanju zavrnili arbitražni sporazum, ki naj bi ga v prihodnjih dneh najverjetneje podpisali vladi Slovenije in Hrvaške. Zato bodo najkasneje takoj zatem proti zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju in premierju Pahorju vložili interpelacijo, proti vladi pa konstruktivno nezaupnico.
Hkrati vladi predlagajo, naj se posvetuje z uglednimi Slovenci in priznanimi strokovnjaki, kot so France Bučar, Marko Pavliha, Miro Cerar in drugimi, ki opozarjajo na možnost škodljivih in nepopravljivih posledic podpisa arbitražnega sporazuma.
KOMENTARJI (208)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.