SLS dosegel svoje

Predlog je vložila stranka SLS, njen predsednik Janez Podobnik pa je poudaril, da je resolucija, s katero bi dobili zavezujoč pravni akt za ravnanje državnih organov v skladu s stanjem na 25. junij 1991, odprta za dopolnitve. Po izkazani večji enotnosti po dogodkih pri Hotizi pa upajo v večjo naklonjenost parlamentarnih strank do nje.

Kot je spomnil poslanec SLS Josip Bajc, je poslanska skupina SLS predlog omenjene resolucija v obravnavo v DZ vložila ob podpori SNS in poslanke madžarske narodne skupnosti Marie Pozsonec. Po njegovi oceni po sprejetju resolucije Slovenija ne bo več pristajala na "izvršena dejstva s strani Hrvaške". Podobnik, ki je izpostavil, da ima SLS že leta enaka stališča glede vprašanj določitve meje s Hrvaško, je kot ključno po zadnjih zapletih izpostavil vprašanje, kako naprej. Ker gre pri vprašanju meje s Hrvaško za zapletena vprašanja, morajo biti po njegovem izhodišča pri odgovoru na to vprašanje doseganje enotnosti, koordiniranost in uporaba potrebnih znanj (pravo, diplomacija, zgodovina).

Zaradi Podobnikovih izjav je pri namestniku slovenskega veleposlanika v Zagrebu Robertu Krmelju protestiral pomočnik hrvaške zunanje ministrice Neven Pelicarić. Za Hrvaško so mnenje in ocene ministra Podobnike "povsem nesprejemljive, netočne in mednarodnopravno neutemeljene". So tudi "v popolnem nasprotju z vsemi dogovori in mednarodnimi pogodbami v zvezi z omenjenim področjem, ki sta jih sklenili hrvaška in slovenska vlada".

Po mnenju Pelicarića nedopustno in neprimerno, da se "pomembna in občutljiva vprašanja meddržavnih odnosov na povsem samovoljen način politizirajo in neodgovorno izkoriščajo v predvolilne namene, za kar očitno gre v tem primeru".

Bo obnova končana še letos?

Podobnik je glede skupne slovensko-hrvaške obnove nasipov ob Muri izrazil pričakovanje, da bodo najnujnejša dela opravljena letos. Kot je dejal, se geodetska, lastniško-pravna ter pripravljalna dela nadaljujejo, v skladu s skupno izjavo premierov pa je bil vzpostavljen neposreden stik med slovenskim in hrvaškim podjetjem, ki bosta dela izvajali.

Poslanec LDS Pavel Gantar je sporočil, da je predsedniku odbora DZ za okolje in prostor predlagal, naj na dnevni red petkove seje uvrsti tudi informacijo o zagotavljanju poplavne varnosti na levem bregu Mure na območju Hotize, točneje o dogovoru o obnovi protipoplavnega nasipa na levem bregu Mure, ki ga je minuli teden sklenila slovensko-hrvaška komisija. Kot je poudaril, je bilo na politični ravni o tem vprašanju že vse rečeno in bi bil čas, da o ukrepih pove svoje tudi stroka. 

Dogovor o obnovi protipoplavnega nasipa na levem bregu Mure, ki sta ga po zapletih pri Hotizi 14. septembra podpisala predsednika hrvaškega in slovenskega dela stalne komisije za vodno gospodarstvo, Zdravko Krmek in Marko Starman, je po oceni Gantarja "prazen", saj "ne ureja ničesar" in ne pojasnjuje vrste tehničnih vprašanj. Kot ključno vprašanje, na katerega ni odgovora, je izpostavil vprašanje, katera stran, slovenska ali hrvaška, bo izdala upravna dovoljenja za obnovo nasipov Kot-Hotiza in Petišovci-Benica, saj gre, kot je dejal, za "akt oblasti".

Vzdrževalna ali investicijska dela?

Zanima ga tudi, "kakšna dela dejansko ureja ta pogodba" - ali gre za tekoče vzdrževanje ali investicijsko. Če gre za slednje, ga zanima, ali bodo pri obnovi nasipov upoštevali "stare modelne izračune zagotavljanja poplavne varnosti ali so že narejeni novi izračuni". Zanima pa ga tudi, "zakaj je na mestu vodje slovenskega dela komisije vodnogospodarskega strokovnjaka zamenjal politični državni sekretar", pravnik Marko Starman.

Nekdanji minister za okolje in prostor Gantar je sicer izrazil presenečenje, da so Hrvati konec avgusta sami začeli obnovo nasipov na levem bregu Mure. Kot je dejal, doslej namreč "niso bili zainteresirani za protipoplavno varnost slovenskih prebivalcev" in so prej preprečevali in na tehnični ravni zavlačevali s tovrstnimi deli. Glavni cilj Hrvatov po njegovi oceni tako ni obnova nasipov, ampak izgradnja svoje infrastrukture, ceste, na levem bregu Mure.