Osrednja slovesnost ob dnevu spomina na mrtve na Kongresnem trgu

Boruta Pahorja so pri polaganju venca na osrednji spominski slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve spremljali predsednik DZ Dejan Židan, predsednik vlade Marjan Šarec, predsednik DS Alojz Kovšca, načelnica Generalštaba Slovenske vojske generalmajorka Alenka Ermenc in generalna direktorica policije Tatjana Bobnar.

Židan in Šarec položila vence padlim v vojni za Slovenijo

Osrednje državno spominsko obeležje žrtvam vseh vojn, ki so prizadele slovenski narod, k spravi in edinosti ob Kongresnem trgu kliče od julija 2016, od lani pa je ceremonial polaganja venca k spomeniku sprave tudi del programa vseh uradnih obiskov visokih tujih državnikov ter osrednji kraj polaganja vencev ob 1. novembru.

Premier Šarec in predsednik DZ Židan sta se nato iz središča mesta preselila na Žale, kjer sta položila vence k pomniku padlim v vojni za Slovenijo 1991, Židan pa tudi k spomeniku padlim v Narodnoosvobodilnem boju, k lipi sprave in h kostnici žrtev prve svetovne vojne.

Predstavniki države so se udeležili komemoracij in položili vence ob različna obeležja in spomenike po državi in v zamejstvu, med drugimi je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik položil venec v nekdanjem taborišču Gonars.

Predsednik vlade Šarec je že dopoldan v Kamniku položil venec pri spomeniku Rudolfu Maistru.

Dopoldanske žalne slovesnosti pri grobnici na Urhu so se udeležili Židan, ljubljanski župan Zoran Janković ter poslanca SMC Jani Möderndorfer in SD Marko Koprivc. "Spoštujemo zgodovino slovenskega naroda in ohranjamo spomin na junake, ki so nas osvobodili ter pri tem žrtvovali lastna življenja," je ob tem Židan zapisal na svojem profilu na Twitterju.

Komemoracija tudi v Mariboru

V mariborski občini so dan spomina na mrtve obeležili s komemorativno slovesnostjo na osrednjem prostoru partizanskega grobišča in polaganjem venca na grobišče padlim v prvi svetovni vojni.

Evropski poslanec Milan Brglez pa je v poslanici ob današnjem dnevu poudaril, da si vsak zasluži pravico do dostojnega pokopa in groba, za kar mora poskrbeti država na spoštljiv in pieteten način.

Dan spomina na mrtve, prvi november, je državni praznik in dela prost dan. Za ta dan je značilno obiskovanje grobov bližnjih, polaganje cvetja nanje in prižiganje sveč v spomin na pokojne. Praznik, ki je bil dela prost dan že v Socialistični republiki Sloveniji, ko smo ga imenovali dan mrtvih, je v samostojni Sloveniji po navedbah etnologov ohranil podobno vlogo in način obeleževanja kot v družbenopolitičnem sistemu pred letom 1991.