Okoli 500 udeležencev spominske slovesnosti je ob 88. obletnici tragičnega dogodka nagovoril predsednik vlade Anton Rop, ki je poudaril da je Ruska kapelica mesto opomina, spomina in združevanja. "Letošnja slovesnost poleg tega nosi še dodatno simboliko, saj jo Slovenija prvič gosti kot članica Evropske unije," je dejal premier Rop in dodal, da je Slovenija skupaj z nekaterimi drugimi državami v EU prinesla slovanski element, kot članica unije pa Slovenija ne bo pozabila svojih ruskih prijateljev, pač pa bo z njimi še okrepila sodelovanje za izgradnjo skupnega evropskega duha.
Slovesnosti, ki jo tradicionalno prirejajo rusko veleposlaništvo v Ljubljani, občina Kranjska Gora in Društvo Slovenija-Rusija, so se udeležili tudi številni drugi visoki slovenski predstavniki, med njimi zunanji minister Ivo Vajgl, minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski, predsednik državnega sveta Janez Sušnik in podpredsednica državnega zbora Irma Pavlinič Krebs. Z ruske strani pa so na slovesnosti bili minister za zunanje trgovinske odnose vlade Moskovske pokrajine Tigran Karahanov, delegaciji sveta federacije in dume ter delegacija ruske pravoslavne cerkve pod vodstvom škofa stavropolskega in vladikavkaškega Feofana. Omenjeni ruski predstavniki so po skupaj s slovenskimi kolegi na grobnico ob kapelici položili tudi vence.
"Tukaj smo zato, da se to ne bi več ponovilo in naš spomin nam pomaga, da ne bi nikoli nihče od nas izgubil koga od bližnjih. Da ne bi naši otroci nikoli več jokali," je dejal eden izmed udeležencev današnje slovesnosti. "To je tradicija, ki krepi niti, povezave tako med državnimi voditelji kot med ministri, politiki, gospodarstveniki in med tisoč in tisoč preprostimi ljudmi," pa je dejal podpredsednik sveta Ruske federacije, Dimitrij Mezencev.
Pred današnjo slovesnostjo na Vršiču je bila v soboto zvečer v Kranjski Gori slovesna maša za umrle v nesreči na Vršiču in padle v prvi svetovni vojni, ki jo je vodil upokojeni beograjski nadškof Franc Perko.
Med prvo svetovno vojno, v letih 1914-1918, je bila Kranjska Gora pomembno križišče vojaških prehodov. Zaradi italijanske vojne napovedi Avstriji maja 1915 je bila povezava s fronto ob Soči strateškega pomena za gradnjo ceste do Kranjske Gore prek gorskega prelaza Mojstrovka (Vršič) vse do Trente. Za gradnjo in čiščenje ceste je avstrijsko vojaško poveljstvo v letih 1915 in 1916 uporabilo več kot 10.000 ruskih vojnih ujetnikov.
Marca 1916 je snežni plaz z Mojstrovke zasul več kot 300 ruskih ujetnikov in nekaj avstrijskih stražarjev. Natančnega števila žrtev ni bilo mogoče nikoli ugotoviti. Na tragični dogodek spominjata grobišči pod Erjavčevo kočo in grobnica ob Ruski kapelici, kamor so posmrtne ostanke prenesli leta 1937. Rusko kapelico so v spomin na preminule postavili preživeli ujetniki leta 1917, tradicionalno spominsko slovesnost na državni ravni pa pripravljajo od leta 1992.
