Drnovšek je uvodoma spomnil na nastanek države, ki je bil zrel, demokratičen in podprt s široko plebiscitarno odločitvijo državljank in državljanov. Kot je dejal, je bila prejšnja federalna država preveč nenaravna, okostenela tvorba, da bi lahko obstajala brez prisile, z lastno voljo vseh narodov in narodnosti, ki so jo sestavljali. Njeni notranji odnosi niso bili dovolj demokratični, načini skupnega delovanja pa ne dovolj enakopravni, da bi izpolnili pričakovanja in potrebe vseh njenih državljanov in narodov, je poudaril. "Žal nam je, da so nekateri med nami morali umreti za osamosvojitev in dan državnosti je priložnost, da se jih spomnimo. Žal nam je tudi za padle vojake JLA. Pognali so jih v nesmiselno vojno, ki je niso želeli in je niso razumeli. Obžalujemo tudi strahotne žrtve in trpljenje naših nekdanjih sodržavljanov v drugih jugoslovanskih republikah. Na sto tisoče jih je bilo in milijoni so izgubili domove," je povedal Drnovšek.
Po 12 letih, ko je marsikdo dvomil, da bo nova dvomilijonska država preživela, smo z novim parlamentarnim in kapitalsko tržnim sistemom, ki smo ga kot samoumevnega prevzeli z nastankom nove države, postali primerljivi z državami, ki smo se jim želeli približati, je dejal Drnovšek. Spomnil je, da se Slovenija po indeksu človekovega razvoja uvršča med prvih trideset držav v svetu, vendar pa je treba še marsikaj postoriti, da bi zagotovili dostojno življenje in delo vsem državljanom. "Nismo bili povsem pripravljeni na večje socialne razlike, ki jih prinaša novi gospodarski sistem. In tudi danes nismo, zlasti če verjamemo, da so neupravičene in ne izhajajo iz boljšega dela ali dejanske uspešnosti. Kljub težavam ob prehodu smo poizkušali obdržati čim večjo stopnjo socialne solidarnosti in varnosti," je povedal predsednik in dodal, da bi težko sprejeli tako veliko socialno razslojevanje, kot ga poznajo marsikje po svetu.
Predsednik je izpostavil še odločitve, sprejete v dvanajstem letu samostojnosti, kot sta odločitvi za vstop v EU in Nato. Dejal je, da to ni enostavna odločitev za mlado državo - zlasti po slabi izkušnji z nekdanjo federacijo. Vendar so temelji te nove zveze povsem drugačni. Izrazil je prepričanje, da nikoli v zgodovini položaj slovenskega naroda ni bil tako trden, kot je danes. "Z vstopom v EU in Nato smo si zagotovili toliko enakopravnosti in varnosti, kot je ta svet lahko nudi," je dejal.
Evropski in naš državni projekt sta tako pomembna, ker skušata logiko kapitala na smiseln način dopolniti s socialnimi in okoljskimi korektivi in tako zagotoviti vzdržen razvoj. S kulturo enakopravnosti držav in narodov, strpnostjo do drugačnih, z upoštevanjem manjšin, versko svobodo in medversko strpnostjo pa izkoreniniti vzroke tisočletnih evropskih vojn. "Na ta način bomo skušali preko združene Evrope vplivati tudi na svetovna razmerja in ublažiti negativne učinke globalizacije. In seveda zagotavljati mir," je v govoru še dejal predsednik Drnovšek.
Slavnostna seja v DZ
Uro pred osrednjo slovesnostjo se je na slavnostnem zasedanju sestal državni zbor. Po himni je poslance nagovoril predsednik državnega zbora Borut Pahor z besedami: "Pred 12 leti smo pred poslopjem nekdanje skupščine razglasili samostojno Slovenijo, le malokdo pa je takrat vedel, da bo Slovenija v tako kratkem času stopila v EU in Nato. Zdaj je čas, da si zastavimo vprašanje in cilje, kje bo Slovenija čez 12 let. Predlagam, da si zastavimo najvišji cilj in da postanemo ena izmed najrazvitejših članic EU. Zato bo potrebno popaziti na odprtost te družbe in na njene štiri vogale – jezik, strpnost in medsebojno spoštovanje, znanje ter okolje. Če bomo znali te štiri resurse negovati, potem se za prihodnost ne bojim."
Sicer pa je Pahor še opozoril, da tako kot vstop v EU in Nato ni bil cilj sam zase, tako tudi ambicija postati ena najbolj razvitih držav članic Unije, ni cilj sam zase. Evropsko zakonodajo je državni zbor sprejemal tudi zato, da bi lažje, uspešneje in hitreje moderniziral našo družbo in državo. To pa je tudi pogoj za boljše življenje ljudi, kar pa je tudi namen novih ciljev - torej lažje in uspešneje krmariti naša prihodnja ravnanja v prid večjega blagostanja in varnosti, je poudaril Pahor.
Ob tem je zavrnil očitke, da se z vstopom v EU za revne ne bo nič spremenilo, češ da naj bi se za vstop v povezavo borili zgolj za evropske službe. "To ni res," je zatrdil in dodal, da je bila referendumska odločitev sprejeta, ker so državljanke in državljani ugotovili, da evropska usmeritev predstavlja premik na boljše, čeprav še zdaleč ne za vse v enaki meri. Jasna evropska usmeritev po mnenju predsednika parlamenta predstavlja odločitev za odprto in tekmovalno družbo, vendar pa brez gospodarskega napredka ni mogoče zagotavljati socialne varnosti.
Slavnostnega zasedanja so se poleg poslank in poslancev udeležili tudi predsednik republike Janez Drnovšek, predsednik vlade Anton Rop, predsednik vrhovnega sodišča Mitja Deisinger in predsednik državnega sveta Franc Sušnik. Prav tako so bili navzoči predstavniki ministrskega in diplomatskega zbora, državni svetniki, generalna državna tožilka Zdenka Cerar in generalni direktor policije Marko Pogorevc.
Drnovšek položil venec in nagradil Kučana
Predsednik republike Janez Drnovšek pa je v spremstvu ministra za obrambo Antona Grizolda, ministra za notranje zadeve Rada Bohinca, načelnika Generalštaba slovenske vojske generalmajorja Ladislava Lipiča ter direktorja policije Marka Pogorevca ob dnevu državnosti že dopoldan v imenu Republike Slovenije položil venec na Pomnik padlim v vojni za Slovenijo '91 na Novih Žalah.
Drnovšek je za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Slovenije ter za vsa dejanja v dobro slovenske države bivšemu predsedniku države Milanu Kučanu danes tudi podelil Zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Kot je poudaril Drnovšek, je odlikovanje bivšemu predsedniku podelil predvsem zaradi njegovih izjemnih zaslug pri nastajanju samostojne države in zaradi zavzemanja za uravnotežen razvoj in politično stabilnost Slovenije. Ob tem je izrazil prepričanje, da se s podelitvijo najvišjega odlikovanja Kučanu gotovo strinja tudi velika večina slovenskih državljanov.
Popoldne je predsednik Drnovšek sprejel svojce žrtev, padlih v vojni za Slovenijo, nosilcev medalje za ranjence ministrstva za obrambo in poškodovanih policistov med agresijo na Slovenijo. Ob tem je predsednik poudaril, da smo v Sloveniji pred dvanajstimi leti poskušali vzpostaviti državo na miren način, v dogovoru z drugimi, vendar na žalost druga stran ni bila za miren dogovor in je prišlo do agresije na Slovenijo.
Čestitke ministra Rupla
Ob dnevu državnosti se je "vsem državljankam in državljanom, ki prispevajo k napredovanju Slovenije, posebej pa diplomatom in predstavnikom Slovenije in drugih držav, ki so nam pomagali na pravi poti," zahvalil in čestital tudi zunanji minister Dimitrij Rupel. Minister sporoča, da smo Slovenci lahko ponosni, da smo v rekordnem času dosegli državno samostojnost, demokratično ureditev, dober gospodarski položaj in članstvo v najbolj uglednih mednarodnih organizacijah.
Od mednarodnega priznanja in spoštovanja do danes je Slovenija v zelo kratkem času postala članica EU in Nato, poudarja Rupel. V EU in zvezi Nato bomo uspešni, če bomo znali uporabiti primerjalne prednosti in če se bomo znali iznajdljivo odzivati na priložnosti. "Pred nami je spodbudna prihodnost, če bomo nastopili usklajeno, z enim glasom in upoštevaje strateške nacionalne interese Republike Slovenije," je v sporočilu za javnost še zapisal zunanji minister.
Čestitke Sloveniji tudi od britanske kraljice
Britanska kraljica Elizabeta II. je predsedniku Drnovšku poslala čestitko ob dnevu državnosti, v kateri je zapisala: "Ob dnevu državnosti želim vaši ekscelenci in slovenskemu narodu izraziti svoje najboljše želje za blaginjo in srečo slovenskega naroda."
Sprejem v Washingtonu
Slovensko veleposlaništvo v ZDA, ki ga vodi veleposlanik Davorin Kračun, je v ponedeljek v hotelu Willard priredilo sprejem ob dnevu Državnosti, ki se ga je udeležilo več kot 250 gostov. Po besedah tiskovnega predstavnika veleposlaništva Gregorja Šuca so se vabilu odzvali predstavniki kongresa, administracije, diplomatskega zbora in medijev ter ameriški Slovenci. Hkrati s praznovanjem dneva državnosti je bil sprejem namenjen tudi proslavi dneva Slovenske vojske, zato so se ga udeležili vojaški atašeji Kitajske, Japonske, držav članic zveze Nato in EU, kakor tudi držav povabljenk ter atašeji iz nekaterih drugih držav. Iz Pentagona so prišli vodje uradov ameriške kopenske vojske, letalstva, Službe za mednarodno vojaško pomoč, Vojaške obveščevalne službe (DIA) ter predstavniki Urada obrambnega ministra.
Osamosvojitev 25. 6. 1991
25. junija 1991 je takratna slovenska skupščina uresničila plebiscitarno odločitev za samostojno državo. Sprejela je ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in deklaracijo o neodvisnosti. S tem se je formalno začela suverenost republike, ki so jo slovesno razglasili dan kasneje, 26. junija, na Trgu republike v Ljubljani, vendar se je že 27. junija začela desetdnevna vojna za Slovenijo.
V noči s 26. na 27. junij 1991 so oklepne enote Jugoslovanske ljudske armade prestopile hrvaško-slovensko mejo, druge pa so se iz vojašnic v Sloveniji pomikale proti ciljem na meji in proti letališču na Brniku. Pri Pogancih med Metliko in Novim mestom so 27. junija zjutraj padli prvi streli. Ves čas spopadov so tekla diplomatska prizadevanja, ki so 7. julija 1991 s posredovanjem Evropske skupnosti pripeljala do podpisa Brionske deklaracije. Osamosvojitveni proces je bil za tri mesece ustavljen, vojska pa se je odpovedala nadaljnjim posegom v Sloveniji. Jugoslovanska vojska je 25. oktobra 1991 dokončno zapustila republiko. 22. maja 1992 je Slovenija postala polnopravna članica Združenih narodov.
