'Zaradi odločitve za EU smo postali boljši, močnejši in samozavestnejši'

1. maja 2004 smo postali polnopravni člani Evropske unije. Za vstop v EU je na referendumu leta 2003 glasovalo skoraj 90 odstotkov volivcev. Ob petnajsti obletnici članstva je na Brdu pri Kranju potekala slovesnost z naslovom Mozaik prihodnosti na kateri je bil osrednji gost luksemburški premier Xavier Bettel. Poleg njega je bil glavni govornik še predsednik vlade Marjan Šarec.

Šarec: Evropska unija je naš dom

Po Šarčevih besedah smo Slovenci vseskozi jasni zagovorniki stabilne, močne in enotne Evrope, v kateri vladata spoštovanje in zaupanje. "In tudi zato smo toliko bolj občutljivi, ko kdo ne spoštuje vrednot in pravil, tistega ključnega veziva naše skupnosti," je poudaril.

"Evropska unija je naš dom. Nanj smo ponosni in vanj verjamemo. V dobrem in slabem," je še dejal Šarec.

Luksemburški premier pa je izpostavil, da je članstvo v EU tudi utrdilo suverenost Slovenije. Od pridružitve uniji se je Slovenija po njegovih besedah utrdila ne le kot trdno gospodarstvo in čudovita počitniška destinacija, temveč tudi kot zanesljiv in zaupanja vreden partner v EU ter glas razuma za tesnejše povezovanje unije.

Predsednik slovenske vlade je sicer priznal, da Slovenija pri svojem delovanju v uniji ni vedno dovolj odločna, pogumna in daljnosežna. Po njegovem morda tudi zato, ker se včasih zapletemo v majhne stvari, ne da bi bili skupaj sposobni videti širše in dlje, in ker mnogokrat ne znamo dovolj zaupati vase in ceniti dosežkov.

Šarec odkrito o tem, da v EU ni vse idealno

Bil je tudi odkrit, da znotraj Evropske unije ni vse idealno, zato sta nujna iskrena ocena stanja in kritičen pogled. "A ne s ciljem rušenja naše skupne hiše, temveč s ciljem izboljšanja pogojev bivanja v njej," je dejal in menil, da bi največjo škodo uniji povzročili z zatiskanjem oči pred realnimi problemi.

Tako slovenski kot luksemburški premier sta pozvala k udeležbi na evropskih volitvah. Premier Šarec je ob tem dejal, da je treba reči "odločen ne tistim, ki sejejo strahove, izključujejo in obljubljajo neuresničljivo".

Novo petletno obdobje bo po besedah premierja Šarca nova priložnost za EU, da postane učinkovitejša pri reševanju nekaterih vprašanj. Razumeti bo morala izzive prihodnosti in se nanje hitro odzivati, odločitve pa ustrezno finančno podpreti da ne bodo le mrtva črka na papirju.

'V preteklosti bi me doletela smrtna kazen, ker sem demokrat, liberalec, gej in imam judovsko kri'

Šarec je EU označil za mozaik prihodnosti, v katerem je celota mnogo več od vsote posameznih elementov. "Slovenija ostaja trden in odločen gradnik evropskega mozaika. Na nas lahko računate tudi v prihodnje," je sklenil slovenski premier.

Predsednik luksemburške vlade pa je na primeru svojega življenja ponazoril prednosti, ki jih državam prinaša članstvo v EU. "Ne poznam vojne, živim v miru. Ni me strah biti drugačen," je poudaril. "V preteklosti bi me v moji državi doletela smrtna kazen, ker sem demokrat, liberalec, imam judovsko kri in ker sem gej. in to je bilo v prejšnjem stoletju, ne pred 300 leti. In lahko svobodno govorim pred vami," je še dejal.

Po njegovih besedah je pred nami naloga, da se izobrazimo o evropskih vrednotah in kaj nam je Evropa prinesla. "Če bomo pozabili na mirovni projekt, bi drugič ubili vojake, ki so umrli za našo svobodo v drugi svetovni vojni," je dejal. "In zato sem prepričan Evropejec. In zato sem tukaj," je poudaril. Tudi on je tako kot Šarec priznal, da v EU ne deluje vse prav, a izpostavil, da moramo nadaljevati skupni evropski projekt.

Slovenija članica Evropske unije že 15 let

Ob 60-odstotni udeležbi je 23. marca 2003 za vstop v EU glasovalo skoraj 90 odstotkov volivcev. "Tudi danes smo Slovenci močni zagovorniki Evropske unije in njenih vrednot," so zapisali uradu vlade za komuniciranje.

"Evropska unija zelo pozitivno vpliva na razvoj Slovenije, na naša življenja. Študentske izmenjave mladim omogočajo spoznavanje drugih evropskih držav, širijo paleto njihovih znanj in izkušenj ter na ta način omogočajo lažje vključevanje na trg dela. Notranji trg nudi številne prednosti tako podjetnikom kot ostalim državljanom. Danes tako v krajšem delovnem času zaslužimo za kilogram kruha ali kino vstopnico, na trgovinskih policah pa imamo bistveno pestrejšo izbiro," so še dodali.

Izpostavili so še, da ima med vsemi državami EU Slovenija največji delež diplomantk na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, in sicer 20,5 na 1000 oseb v starosti od 20 do 29 let. 

Po petnajstih letih članstva bomo že tretjič imeli priložnost, da sodelujemo na evropskih volitvah. "Kljub porastu evroskepticizma in nacionalizmov, ki smo jim priča po Evropi in še posebej ob tokratnih volitvah v Evropski parlament, ostaja dejstvo, da lahko evropske države samo združene dosežemo več in boljše odgovore na globalne izzive sodobnega sveta. Brexit in gospodarska kriza sta v preteklosti okrepila razpravo in razmišljanja o prihodnosti EU. Enotno mnenje je, da se EU mora spremeniti in razvijati, katero pot izbrati, pa ostaja vprašanje," so še zapisali.