Pred petimi leti je mednarodna skupnost sklenila, da naredi konec vojnim grozotam nasilju, avtoritativnosti in kršenju človekovih pravic v srcu Evrope. Zato je v Sarajevu ustanovila Pakt stabilnosti za Jugovzhodno Evropo. Odločitev je zahtevala proces celovite politične, ekonomske, socialne, razvojne in varnostne stabilizacije omenjene regije, za normalizacijo razmer pa je bila ključna obnovitev dialoga med narodi, je na začetku slovesnosti ob peti obletnici delovanja pakta povedal premier Anton Rop. Srečanje predstavnikov članic pakta se je z delom delovnih omizij začelo v ponedeljek, slovesnost pa se je nadaljevala z razpravo regionalnega omizja o prihodnosti pakta.
Namen ustanovitve Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo je bil prispevati k temeljiti in dolgoročni prenovi držav prejemnic pomoči in družb v regiji, predvsem pa krepiti regionalno sodelovanje na področju demokratizacije, človekovih pravic in manjšin, je uvodoma povedal Rop in poudaril, da je pakt od samega začetka delovanja "orodje pomoči za premagovanje razdorov med narodi in ljudmi v regiji, pomoč pri celjenju bolečih ran in krepitev naporov za vzpostavitev novih vezi med ljudmi". Temeljni uspeh pakta je po njegovem, da je v regiji mir in da vsi dejavniki v njej svoj cilj vidijo v evropski poti sodelovanja. "Tisti, ki so bili prehitro in preenostavno prepričani, da gre za Marshallov plan finančne pomoči za Jugovzhodno Evropo, so pač razočarani," še poudarja predsednik vlade, saj pakt po njegovih besedah sega dlje. Brez sinergije političnih, ekonomskih, socialnih in razvojnih reformnih procesov ter utrjevanja demokracije stabilizacija regije po njegovih besedah namreč ne more uspeti.
Rop je tudi poudaril, da je širitev evropskih standardov v omenjeno regijo nujna, in sicer zaradi njene stabilnosti in pospešenega približevanja integracijskim procesom v Evropi. "Pakt stabilnosti tako ni le dejavnik razvojnih naporov v regiji, temveč je tudi pomemben del podpore stabilizacijsko pridružitvenega procesa, s katerim se države v regiji postopoma približujejo Evropski uniji," je še poudaril Rop. Tudi zato bodo na delovanje pakta in razvojne procese v regiji po njegovih besedah vplivale nekatere razprave, ki trenutno potekajo v EU. Med njimi je izpostavil proces učinkovite integracije desetih novih članic ter dogovarjanja o ustavni pogodbi in naslednji finančni perspektivi. Z vidika političnih, gospodarskih in socialnih reform ter podpore demokratičnim silam je zato izjemnega pomena, da vrata širitve ostajajo odprta za cel Balkan, še poudarja predsednik vlade.
Na koncu je premier še povedal, da je Slovenija glede na svojo geografsko in zgodovinsko umeščenost "življenjsko zainteresirana" za stabilnost, razvoj in približevanje regije. Slovenija je od leta 2000 za projekte pakta prispevala okrog 11 milijonov evrov, poleg tega pa v njih tudi aktivno sodeluje. "To počnemo sistematično zato, ker smo trdno prepričani, da so prav investicije, nova delovna mesta in gospodarska rast pravi koraki k stabilizaciji Jugovzhodne Evrope in evropski perspektivi," je še poudaril Rop. Zaključil je z mislijo, da se večji del Evrope danes lahko ukvarja z vprašanji standardov uspešnosti in boljšega življenja, kar je v primerjavi s časi, ko se je bilo treba boriti za uresničevanje osnovnih človekovih pravic in spoštovanje samega življenja, ogromen napredek. Kljub temu pa ob vseh standardih in blaginji bitka za človekove pravice, ki jo vsak dan znova bijemo in dobivamo, ne sme nikoli zastati, je na koncu poudaril predsednik vlade.
