Nikoli prej v zgodovini ni bil slovenski narod tako enoten kot pred 15 leti. V tistih dneh poleti 1991 smo zaslutili, kaj pomeni uresničitev Prešernovih besed Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo, otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, je na slovesnosti ob današnji obletnici plebiscita za samostojnost in neodvisnost Slovenije v ljubljanskem Cankarjevem domu povedal predsednik Državnega zbora France Cukjati.
Pripadniki vseh političnih strank in vseh svetovnonazorskih smeri smo se složno uprli skupnemu nasprotniku. Nobena stranka se ni polastila monopola nad uporom. Nobena ideološka skupina ni tega upora izkoristila za nedemokratičen prevzem oblasti in nobena politična stranka se ni ujela v svoje sebične politikantske igre. Nikogar, ki je morda preračunljivo okleval ali celo upal, da bo zmagala JLA, nismo obsodili, je dejal Cukjati.
Zato se je vredno tiste zgodovinske enotnosti tudi spominjati in jo praznovati, je poudaril predsednik državnega zbora. Po njegovih besedah bo slovenski narod morda še kdaj postavljen pred tako preizkušnjo, kot je bil v prejšnjem stoletju, leta 1941 in leta 1991. Dve preizkušnji s tako različnim odzivom.
Po Cukjatijevih besedah Slovenijo morda že v prihodnjem letu čaka nova preizkušnja enotnosti. Reforma - iskanje novega ravnotežja med tržnim gospodarstvom in socialno državo. Opozoril je, da "če ne bomo naredili koraka naprej, bomo ne samo na gospodarskem, ampak tudi na socialnem področju prej ali slej doživeli neprijetna presenečenja".
Slovesnosti so se med drugim udeležili tudi predsednik države Janez Drnovšek, predsednik vlade Janez Janša, predsednik državnega sveta Janez Sušnik, poslanci, ministri, državni svetniki, visoki predstavniki sodstva, političnega, kulturnega in družbenega življenja ter cerkveni dostojanstveniki.
Janša sprejel svojce padlih v vojni za Slovenijo
Predsednik vlade Janez Janša je sprejel svojce padlih v vojni za Slovenijo. Ob tej priložnosti je poudaril, da mineva 15 let od najusodnejše odločitve državljank in državljanov v zgodovini Slovenije, so zapisali na spletni strani kabineta predsednika vlade.
"V tistem času je bilo poleg veselja v naših srcih tudi nekaj bojazni. Bojazni, kaj bo prinesla uresničitev te odločitve, kolikšno bosta tveganje in cena za ta korak. Nekaj naših rojakov je za ta velik zgodovinski dosežek žrtvovalo največ, kar lahko - svoje življenje. Tudi svojci ste dali največ, kar je možno dati za takšen cilj," je ob sprejemu svojcev padlih še dejal Janša.
Slavnostna seja v Državnem zboru
Praznik so medtem že obeležili na slavnostni seji v Državnem zboru. Slavnostni govornik, podpredsednik DZ Sašo Peče, je v svojem nagovoru poslance spomnil na odgovornost, ki jo imajo. Prek poslancev se kažejo želje različnih interesov, ki včasih delujejo brezosebno in dogovorno. Šele pravica do lastne vesti jih nemalokrat ohranja nad gladino politične sprevrženosti. "Naša naloga je zato vedno znova vračati zaupanje v ta državni zbor in pojasnjevati svoja ravnanja, sploh takrat, kadar se v njih ne zrcalijo pričakovanja ljudi."
Slavnostne seje so se udeležili predsednik republike Janez Drnovšek, ministri v vladi na čelu s premierom Janezom Janšo, predsednik državnega sveta Janez Sušnik, predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj, predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, predstavniki družbenih, kulturnih in verskih institucij ter predstavniki diplomatskega zbora.
Maša za domovino
Dan samostojnosti in enotnosti ter obletnico plebiscita je že počastila Rimskokatoliška cerkev. V ljubljanski stolnici sv. Nikolaja je potekala maša za domovino, ki jo je daroval mariborski pomožni škof Anton Stres.
Ustavna pogodba za Evropo kljub temu, da formalno-pravno še ni stopila v veljavo, ostaja pomemben evropski dokument, ki se začenja z ugotovitvijo, da današnja Evropa črpa iz navdiha svoje kulturne, verske in humanistične dediščine, je v nagovoru na današnji maši ob dnevu samostojnosti v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja dejal mariborski škof Anton Stres. Zato je tako pomembno, da to črpališče navdiha nikoli ne zamre, saj bi s tem Evropa izgubila svojo dušo, je poudaril mariborski škof.
Zahvalne maše ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter 15. obletnici plebiscita sta se udeležila predsednika vlade in parlamenta ter številni ministri, poslanci, tuji veleposlaniki, načelnik generalštaba in generalni direktor policije.
Skoraj 90 odstotkov volivcev za samostojnost
Na plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije pred 15 leti smo se odločili za samostojno državo. Izidi so bili uradno razglašeni tri dni po plebiscitu, tako da 26. decembra obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti.
Na plebiscitarno vprašanje "Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" je od 93,2 odstotka udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, tj. 88,5 odstotka vseh volivcev.
Slovenska skupščina je 25. junija 1991 na podlagi plebiscitarne odločitve za samostojno državo uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti.
Dan ustavnosti
Skupščina Republike Slovenije pa je na današnji dan pred 14 leti sprejela prvo ustavo samostojne Slovenije. Z njenim sprejetjem je bil postavljen temelj novemu pravnemu sistemu, temelječem na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih pravne in socialne države, na parlamentarni obliki državne oblasti ter na načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. V počastitev sprejetja in uveljavitve ustave, ki je temeljno vodilo odločanja ustavnih sodnikov, je ustavno sodišče 23. december razglasilo za dan ustavnosti, ki ga praznujemo od leta 1997.