Na slovesnosti je predsednik državnega zbora Borut Pahor med drugim poudaril, da smo se Slovenci v tem dobrem desetletju zgoščene zgodovine odločili že o nekaterih temeljnih zadevah naše skupne usode, večinoma prav, vendar so naše ambicije še višje: po gospodarski razvitosti, socialni solidarnosti in po ravni kakovosti življenja primerjati se z najboljšimi v Evropi. "Vse dosedanje odločitve in izkušnje so še okrepile naše zavedanje, da v tem tekmovalnem svetu lahko zmagujemo samo z odličnostjo in da edino tako lahko zavarujemo našo nacionalno identiteto," je dejal Pahor. Slovesnosti so se med drugim udeležili tudi predsednik republike Milan Kučan, predsednik vrhovnega sodišča Mitja Deisinger, predsednica ustavnega sodišča Dragica Wedam Lukič, več sedanjih in nekdanjih ministrov, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode ter drugi vidni predstavniki domačega političnega in družbenega življenja.
Plebiscita, ki je bil 23. decembra 1990, se je udeležilo 93,2 odstotka volilnih upravičencev. V zakonu o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki je bil sprejet 6. decembra 1990, je bilo določeno, da je odločitev na plebiscitu sprejeta, če se zanjo izreče večina glasovalnih upravičencev. Poleg tega predvideva, da mora republiška skupščina v šestih mesecih od dneva razglasitve plebiscitne odločitve sprejeti ustavne in druge akte in ukrepe, potrebne za osamosvojitev. Glede na to, da pozivi Slovenije za sporazumno razdružitev z Jugoslavijo niso bili uspešni, je republiška skupščina 25. junija 1991 sprejela temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. V njej je bila Republika Slovenija razglašena za samostojno in neodvisno državo, za katero preneha veljati ustava SFRJ, med drugim pa je ustavna listina izrecno zagotovila varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju Slovenije, še posebej pa italijanski in madžarski narodni skupnosti. Za izvedbo temeljne ustavne listine je bil sprejet ustavni zakon, ki je podrobneje uredil način prevzema državnih funkcij na različnih področjih družbenega življenja.
Razglasitvi neodvisnosti je sledila desetdnevna vojna. Vojaški napad na Slovenijo se je začel v noči s 26. na 27. junij, le nekaj ur po množičnem ljudskem zborovanju v počastitev neodvisnosti na ljubljanskem Trgu republike, ko je predsednik predsedstva RS Milan Kučan razglasil samostojnost. Po premirju 2. julija 1991 se je začela JLA postopoma vračati na izhodiščne položaje, zapustilo pa jo je veliko vojakov in častnikov. S posredovanjem misije Evropske skupnosti sta obe strani 7. julija na Brionih sprejeli skupno deklaracijo, s katero je Slovenija pristala na trimesečni moratorij na nadaljnje osamosvojitvene ukrepe. V skladu s sklepom, ki ga je predsedstvo SFRJ sprejelo 18. julija, se je JLA do 25. oktobra 1991 v celoti umaknila iz Slovenije, skupaj z vsem orožjem in opremo. Po izteku omenjenega trimesečnega moratorija je Slovenija 8. oktobra 1991 dokončno za čela ravnati kot povsem neodvisna država. Tako je uvedla lastno valuto, vzpostavila nadzor na mejah ter 23. decembra 1991 sprejela novo ustavo - ustavno sodišče je leta 1997 razglasilo ta datum za dan ustavnosti.
Prve so Slovenijo že poleti 1991 priznale Hrvaška, Litva, Gruzija, Latvija in Estonija, decembra istega leta Nemčija, Švedska in Islandija, januarja 1992 Vatikan, dva dni kasneje pa vse preostale članice Evropske unije. ZDA so našo državo priznale aprila 1992. Članica Sveta Evrope in OZN je Slovenija postala maja istega leta, nato pa je bila postopoma sprejeta tudi v druge mednarodne organizacije. Decembra 1992 so bile najpomembnejši dogodek predsedniške in parlamentarne volitve, ki so pomenile dokončno slovo od starega političnega sistema.
Ustavo smo doslej spremenili dvakrat: julija 1997 s spremembo 68. člena, ki se nanaša na lastninsko pravico tujcev, drugič pa julija 2000, ko se je na ustavni ravni določil proporcionalni volilni sistem. Ob desetem rojstnem dnevu ustave pa je decembra začela z delom ustavna komisija, ki se bo morala spoprijeti z vrsto predlogov za spremembe ustave. Nekatere predvidene spremembe naj bi bile potrebne zaradi priključevanja EU, spremenili naj bi tudi način imenovanja vlade, predlogi pa se med drugim nanašajo še na zagotavljanje enakih možnosti na volitvah za oba spola, na ugotovitev pravice do pokojnine kot ustavne pravice ter za podelitev volilne pravice s 16 leti.
Premier Drnovšek ob Dnevu samostojnosti
Na svojih spletnih straneh je premier Janez Drnovšek ob dnevu samostojnosti zapisal, da Slovenci na marsikaterem področju že odgovorno odločamo o svoji usodi ter sprejemamo norme in vrednote držav EU. Čeprav so mnoga pričakovanja izpolnjena, ostaja Slovenija, za kakršno smo se izrekli na plebiscitu, še vedno naš cilj.
V preteklem desetletju smo prehodili veliko pot in opravili veliko delo. Otresli smo se spon totalitarnega sistema. Postali smo kredibilna kandidatka za Nato in EU. Postali smo iskan sogovornik mednarodne skupnosti pri reševanju kriznih žarišč v naši neposredni bližini. Uspešno smo zaključili 26 zahtevnih poglavij priprave za prevzem obveznosti polnopravne članice EU. Ostala so nam še tri, zahtevna, ki jih želimo že v naslednjem letu zaključiti ter tako v celoti izpolniti kriterije članice EU. Intenzivne so tudi naše priprave na članstvo v zvezi Nato.
Kot pravi predsednik vlade, smo z izjavo o dobrih namenih decembra 1990 plebiscitarno sprejeli zavezo za svobodno življenje, za spoštovanje človekovih individualnih in kolektivnih pravic, za demokracijo, za samostojno Slovenijo v domu evropskih narodov. Premier je prepričan, da si je Slovenija v desetletju državnega življenja v svetu pridobila ugled, ki temelji tudi na zaupanju vase, predvsem pa na uspešnem delu in sodelovanju v mednarodni skupnosti.
