Mario Nobilo, hrvaški veleposlanik v Sloveniji, je prepričan, da sta v odnosih med sosednjima državama končno “prevladala politični pragmatizem in regionalna odgovornost”. Njegove besede se nanašajo predvsem na slovensko podporo Hrvaški na poti v Evropsko unijo, Nobilo pa je v pogovoru za tednik Nacional še dejal, da pričakuje, da se bodo prijateljski odnosi nadaljevali tudi v prihodnje.
Nekatera vprašanja, kot je jedrska elektrarna Krško, so v celoti ali v večini rešena, maloobmejni režim "mehča" mejo, Slovenija pa iz načelnih in pragmatičnih razlogov aktivno podpira pristopanje Hrvaške evroatlantskim integracijam, je dejal Nobilo. Kljub optimizmu pa Nobilo poudarja, da se odprta vprašanja med državama ne bodo rešila čez noč.
Vprašanje Piranskega zaliva je le vprašanje nacionalnega ponosa
Na vprašanje, zakaj Hrvaška vendarle ne bi malo popustila, ko gre za vprašanje Piranskega zaliva, ki ima s slovenskega stališča izrazit čustven pomen, je veleposlanik odgovoril, da "ni nobenega vprašanja življenjskega pomena, ki bi pospešilo kakršnokoli določanje črte v Piranskem zalivu, saj turizem, pomorstvo in celotno življenje tam tečejo popolno nemoteno".
Kot je dejal, mu ni znan niti en primer, ko bi bila zaustavljena kakšna ladja na poti v Koper, ker Slovenija nima neposrednega dostopa do odprtega morja. Sicer pa gre po njegovem mnenju v tem sporu predvsem za "vprašanje nacionalnega ponosa na morju".
Ljubljanska banka: Največja težava
Zato pa je po njegovem mnenju bolj od le še nekaj nerešenih sporov glede meje pomembno vprašanje varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke. Dolg nekdanje Ljubljanske banke zadeva mnogo ljudi in oblikuje negativno energijo v medsebojnih odnosih, trdi Nobilo, poleg tega pa gre za vprašanje človekovih pravic. Hrvaški veleposlanik meni, da bi bilo tudi tu mogoče hitro najti rešitev; banka namreč ni propadla, večina varčevalcev pa ima relativno majhne vloge.
Poudaril je še, da je rešitev tega problema tudi v interesu slovenskih bančnikov in gospodarstva, saj bi si s tem pridobili poslovno zaupanje na prostoru celotne nekdanje Jugoslavije. “Mnogi v Sloveniji priznavajo, da je bila to napaka, vendar še ni politične moči,da bi jo začeli popravljati. Zame je to primer, da tudi v Sloveniji obstajajo primeri, iz katerih je razvidno, da pravna država ne funkcionira popolno,” je zaključil Nobilo.
