“Za začetek bi se morali obe strani formalno distancirati od medosebnega obtoževanja o prejudiciranju meje in začeti s pogovori na drugačen način. Tako Slovenija kot Hrvaška imata občutek, da ju nerešena vprašanja obremenjujejo,“ je v intervjuju za hrvaški časnik Večernji list med drugim povedal Ivo Vajgl.
Predsednik slovenskega zunanjepolitičnega odbora je prepričan, da se je v reševanju slovensko-hrvaških sporov treba znebiti dosedanjih napačnih potez, neproduktivnih izjav, groženj s pritiski in pričakovanj, da nekdo mora popustiti. Kot dober temelj za novo poglavje odnosov med državama bi po Vajglovem mnenju morala biti izhodišča o stanju mej z dne 25. junija 1991. Gre za vzajemno medsebojno spoštovanje in dejstvo, da meje med državama nikoli ni bilo. Dogovoriti se je mogoče samo s kompromisom. “Nihče ne more dobiti tistega, kar ima prizvok maksimalizma,“ je prepričan Vajgl.
Nekdanji slovenski zunanji minister in kandidat na bližajočih se evropskih volitvah je v intervjuju zagotovil, da bo Slovenija za zagotovitev novega pristopa v pogajanja vključila nove ljudi. “Pravni strokovnjaki se igrajo z različnimi pojmi in interpretacijami, toda na zaplete je treba gledati s političnega vidika, saj so se doslej vsi konflikti med državama vedno reševali na političen način in s politično voljo. To je logično, saj odgovornost pred volivci nosijo politiki. Doslej sta samo dva politika na obeh straneh zmogla prevzeti tako veliko odgovornost,“ je Vajgl kot doslej najbolj idealno rešitev omenil pozneje propadli sporazum Drnovšek-Račan.
Vajgl verjame, da se bosta državi sposobni dogovoriti o novem začetku reševanja medsosedskih sporov, pri čemer jima bo koristila tudi pomoč EU kot mediatorja. “Politiki bi se morali zavedati, da so v ozadju dolgoročni interesi. Le s kompromisno rešitvijo bodo prihodnje generacije lahko živele v dobrososedskih odnosih. Prepričan sem, da večina Slovencev ne želi nadaljnjih zaostrovanj odnosov s Hrvaško, niti si ne želijo, da Slovenija sosedom povzroči nekaj slabega in s tem poslabša odnose med ljudmi.“ Vajgl je kot dokaz navedel zbiranje podpisov za referendum o vstopu Hrvaške v Nato, kjer je bilo zbranih le dobrih tisoč podpisov. “Vsi drugi v Sloveniji so tako sporočili, da si s Hrvaško želijo dobrih odnosov.“
Vajgl je zaključil, da je v luči novega poglavja pogajanj in dogovorov postopoma pričakovati tudi slovensko deblokado hrvaških pogajanj z EU. “Ne vidim težav, da se o definiciji ciljev in pristopu k mediaciji oziroma arbitraži ne dogovorimo zelo hitro. S tem se bodo ustvarile okoliščine, potrebne za proaktivno dogovarjanje o mejah. O deblokadi se lahko začnemo pogovarjati, ko bosta obe strani pripravljeni, da najdeta kompromisno rešitev. Pri tem je treba računati na postopnost, kajti nihče ni že na samem začetku pripravljen plačati polne cene dogovora.“
KOMENTARJI (77)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.