Arbitraža: krivca za snemanje in objavo prisluhov niso našli

Arbitražno sodišče za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško je pred nekaj tedni državi povprašalo, ali bi želeli opraviti še eno ustno obravnavo o poteku meje, je poročal časnik Dnevnik, ki se sklicuje na neimenovane vire. Hrvaška je to zavrnila, Slovenija pa je odgovorila, da je svoja stališča celovito predstavila že v zagovoru junija 2014.

Slovenija je ob tem dodala, da je na dodatni ustni obravnavi pripravljena sodelovati, če jo sodišče ocenjuje kot potrebno, še navaja časnik.

Nekateri sicer po navedbah Dnevnika omenjeno potezo arbitražnih sodnikov razumejo kot logično posledico njihove odločitve letos poleti, da nadaljujejo delo. Drugi medtem ocenjujejo, da je arbitražno sodišče Hrvaški želelo dati še eno priložnost, da se ponovno vključi v arbitražni postopek, oziroma poizvedeti, ali je nova vlada hrvaškega premierja Andreja Plenkovića spremenila stališče do arbitraže. Nova hrvaška vlada odnosa do arbitraže ni spremenila.

Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) so za STA povedali, da je postopek pred arbitražnim sodiščem zaupen, zato ga ne morejo komentirati. Dnevnik je neuspešno skušal pridobiti komentar tudi od zunanjega ministra Karla Erjavca, navedb ni želelo komentirati niti stalno arbitražno sodišče v Haagu, ki deluje kot registrar arbitražnega sodišča.

Krivca za snemanje prisluhov niso našli

Hrvaška je izstopila iz arbitražnega postopka in napovedala odstop od arbitražnega sporazuma po lanski objavi prisluhov pogovorov slovenskega arbitra Jerneja Sekolca in slovenske agentke Simone Drenik. Takšni pogovori so po pravilih arbitraže prepovedani.

Arbitražno sodišče je naknadno presodilo, da kršitev ni vplivala na arbitražni postopek do te mere, da bi ga morali ustaviti. Zato je junija letos napovedalo, da bo nadaljevalo delo in razsodilo o meji. Predvidoma se bo to zgodilo v prvi polovici prihodnjega leta.

Dnevnik je sicer poročal, da naj bi Sekolca in Drenikovo posneli člani nemške obveščevalne službe BND. Z dokazi o tem naj bi namreč po besedah neimenovanih virov razpolagala osrednja civilna obveščevalno-varnostna služba Sova, informacije pa naj bi za Dnevnik potrdili tudi nekateri Sovini agenti.

Nemški agenti naj bi tesno sodelovali z ameriškimi obveščevalci, ki so vlogo pri omenjenih posnetkih že zanikali. Dnevnikovi viri iz ene od tujih obveščevalnih služb pa opozarjajo, da je nemške agente k predaji prisluhov nagovoril del slovenske opozicije.

A po neuradnih podatkih oddaje 24UR so preiskovalci ugotovili, da so prisluškovali nekdanjemu slovenskemu arbitru Jerneju Sekolcu, vendar pa po njihovih neuradnih informacijah krivca za snemanje in objavo spornih prisluhov niso našli, zato v tej aferi niso nikogar kazensko ovadili.

Po njihovih informacijah je nacionalni preiskovalni urad zadevo zaključil z ovadbo zoper neznanega storilca in sicer zaradi neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja ter o tem obvestil ljubljansko državno tožilstvo.

Kdo je torej prisluškoval pogovorom, ostaja skrivnost, saj policija po neuradnih podatkih v protiprisluškovalnem pregledu stanovanja Drenikove ni odkrila sledi prisluškovalnih naprav, prav tako ne v prostorih zunanjega ministrstva. Zato je še vedno edina teorija, da je bil žrtev prisluhov Sekolec preko elektronskih naprav, ki jih je uporabljal v stanovanju na Dunaju.

Vse kaže, da so neznanci pogovore prestregli preko programske opreme na napravah Sekolca, ki jih je uporabljal za telefonske pogovore s tujino – ko je iz Avstrije klical Drenikovo v Slovenijo in obratno. Vendar pri pregledu njegovega računalnika prisluškovalne dejavnosti niso mogli potrditi.

Neuradno naj bi šlo za pogovore, ki sta jih imela od novembra 2014 do julija 2015, objavljeni pa naj bi bili le novemberski izseki‎ in tisti iz lanskega januarja. Kriminalisti NPU naj bi neuradno v preiskavi preverjali tudi morebitno kazensko odgovornost hrvaških in srbskih medijev, ki so nezakonite prisluhe objavili‎, vendar se za pregon novinarjev in urednikov niso odločili, ker njihova zakonodaja daje prednost javnemu interesu objave informacij pred kršitvijo zasebnosti posameznikov. Zato kazniva dejanja v taksnih primerih ne pridejo v poštev.